Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Položaj žensk v znanosti je še vedno izrazito neenakopraven
V Sloveniji doktorski naziv dosega približno 54 odstotkov žensk, vendar je njihov položaj v znanosti še vedno izrazito neenakopraven, saj pri zaposlovanju ta delež drastično upade na 36 odstotkov. Na vodilnih položajih v znanosti pa je v Sloveniji le 20 odstotkov žensk. Najnovejši podatki kažejo, da je bilo med rednimi profesoricami 23 odstotkov žensk in 77 odstotkov profesorjev. Univerza v Ljubljani je v svoji stoletni zgodovini delovanja od 44 rektorjev v svoje vrste "sprejela" le eno rektorico. Univerza v Mariboru pa nobene.
Podatki kažejo na ovire, ki nastopijo na določeni stopnji razvoja kariere žensk in jim onemogočajo napredovanje. Kot kažejo podatki Statističnega urada Slovenije, pa je tudi položaj na trgu dela za ženske slabši, saj visoko izobražene ženske v povprečju še vedno zaslužijo približno 450 evrov manj bruto plače kot enako izobraženi moški.
Kot opozarja antropologinja in sociologinja dr. Renata Šribar, po podatkih evropske komisije iz leta 2017 v Sloveniji kar 55 odstotkov ljudi meni, da je glavna vloga žensk skrb za družino in dom.
Mislim, da to kaže na globoko patriarhalno strukturo Slovenije, kar pomeni, da je veliko razlogov, ki so preprosto ideološki. Lahko govorimo o zavestnih reakcijah v odnosu do žensk, polzavednih, nezavednih, dejstvo pa je, da je mit o spolnih vlogah v Sloveniji zelo močno prisoten.
Prof. dr. Mirjana Ule s fakultete za družbene vede poudarja, da so v raziskavi, ki so jo izvedli v preteklem mandatu Komisije za enake možnosti na področju znanosti, ugotovili, da pri onemogočanju kariernega napredovanja žensk v znanosti ne obstajajo samo ovire, kot je dejstvo, da znanstvenice opravijo več skrbstvenega družinskega in gospodinjskega dela kot znanstveniki, temveč da obstajajo podobne ovire tudi znotraj same znanosti, ki so poglavitne.
Izkazalo se je, da znanstvenice tudi v znanosti opravijo več dela; opravijo več ur znanstvenega dela kot moški, opravijo pa celo več neplačanega znanstvenega dela kot moški.
Temu pritrjuje tudi prof. dr. Andreja Gomboc, predsednica Komisije za enake možnosti na področju znanosti.
Od žensk se na delovnem mestu pričakuje tudi, da naredijo več tudi tistega "drugega" dela, ki je za splošno dobro, ki pa ni ne cenjeno, niti ne prinaša znanstvenih točk, ki bi jim pomagale pri napredovanju.
Več o tem, kakšni so razlogi in kakšne posledice vertikalne segregacije, v oddaji.
896 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Položaj žensk v znanosti je še vedno izrazito neenakopraven
V Sloveniji doktorski naziv dosega približno 54 odstotkov žensk, vendar je njihov položaj v znanosti še vedno izrazito neenakopraven, saj pri zaposlovanju ta delež drastično upade na 36 odstotkov. Na vodilnih položajih v znanosti pa je v Sloveniji le 20 odstotkov žensk. Najnovejši podatki kažejo, da je bilo med rednimi profesoricami 23 odstotkov žensk in 77 odstotkov profesorjev. Univerza v Ljubljani je v svoji stoletni zgodovini delovanja od 44 rektorjev v svoje vrste "sprejela" le eno rektorico. Univerza v Mariboru pa nobene.
Podatki kažejo na ovire, ki nastopijo na določeni stopnji razvoja kariere žensk in jim onemogočajo napredovanje. Kot kažejo podatki Statističnega urada Slovenije, pa je tudi položaj na trgu dela za ženske slabši, saj visoko izobražene ženske v povprečju še vedno zaslužijo približno 450 evrov manj bruto plače kot enako izobraženi moški.
Kot opozarja antropologinja in sociologinja dr. Renata Šribar, po podatkih evropske komisije iz leta 2017 v Sloveniji kar 55 odstotkov ljudi meni, da je glavna vloga žensk skrb za družino in dom.
Mislim, da to kaže na globoko patriarhalno strukturo Slovenije, kar pomeni, da je veliko razlogov, ki so preprosto ideološki. Lahko govorimo o zavestnih reakcijah v odnosu do žensk, polzavednih, nezavednih, dejstvo pa je, da je mit o spolnih vlogah v Sloveniji zelo močno prisoten.
Prof. dr. Mirjana Ule s fakultete za družbene vede poudarja, da so v raziskavi, ki so jo izvedli v preteklem mandatu Komisije za enake možnosti na področju znanosti, ugotovili, da pri onemogočanju kariernega napredovanja žensk v znanosti ne obstajajo samo ovire, kot je dejstvo, da znanstvenice opravijo več skrbstvenega družinskega in gospodinjskega dela kot znanstveniki, temveč da obstajajo podobne ovire tudi znotraj same znanosti, ki so poglavitne.
Izkazalo se je, da znanstvenice tudi v znanosti opravijo več dela; opravijo več ur znanstvenega dela kot moški, opravijo pa celo več neplačanega znanstvenega dela kot moški.
Temu pritrjuje tudi prof. dr. Andreja Gomboc, predsednica Komisije za enake možnosti na področju znanosti.
Od žensk se na delovnem mestu pričakuje tudi, da naredijo več tudi tistega "drugega" dela, ki je za splošno dobro, ki pa ni ne cenjeno, niti ne prinaša znanstvenih točk, ki bi jim pomagale pri napredovanju.
Več o tem, kakšni so razlogi in kakšne posledice vertikalne segregacije, v oddaji.
Veseli december je tu in z njim čas druženja, praznovanja in obdarovanja. Trgovci so letos s svojo praznično ponudbo zelo pohiteli, saj pravzaprav že mesec dni, od začetka novembra, ustvarjajo božično novoletno vzdušje. Zakaj tako zgodaj? Kako na to reagirajo potrošniki, ki so od začetka krize močno spremenili svoje nakupne navade? Kaj sicer pomenijo prazniki za trgovce in kakšnih strategij se poslužujejo? V Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman, odgovarjajo prof. dr. Maja Makovec Brenčič z Ekonomske fakultete, prof. dr. Breda Luthar s Fakultete za družbene vede in doc. dr. Miro Kline s Fakultete za družbene vede.
Tokratna Intelekta je poklon letošnjim Zoisovim nagrajencem. Dr. Zinka Zorko, prof. dr. Tanja Dominko, izr. prof. Miran Gaberšček, prof. dr. Janko Kos, prof. dr. Dušanka Janežič, prof. dr. Simon Horvat, prof. dr. Nada Lavrač, prof. dr. Tomaž Zwitter, dr. Mirko Mikola, doc. dr. Saša Krmpotič, dr. Mirko Prošek, dr. Janko Žmitek, dr. Maja Milivojević Fir, dr. Andrej Šmidovnik, dr. Alenka Golc Wondra, dr. Monika Vidmar Stražišar in dr. Samo Andrenšek bodo govorili o svojem delu, dosežkih in izzivih.
Odkritje približno 1,8 miliona let stare lobanje Homo erectusa in drugih hominidnih fosilov v Gruziji pomembno dopolnjuje dozdajšnje vedenje o človekovi evoluciji. Govori v prid temu, da so se selitve iz zibelke človeštva - Afrike - zgodile veliko prej, kot so znanstveniki domnevali. Zgodnji prednik človeka naj bi bil ena sama vrsta, vendar z velikimi morfološkimi razlikami. Nov pogled na evolucijo človeka je Barbara Belehar Drnovšek odkrivala s sogovornikoma dr. Barbbaro Bajd in mag. Matijo Križnarjem.
Pet let od začetka gospodarske krize se na milijone Evropejcev pogreza v čedalje hujšo revščino. Število brezposelnih raste. Ljudje s polnim delovnim časom ne zaslužijo več za dostojno življenje in pokojnino. Družine, gospodinjstva in posamezniki se vsak mesec borijo za preživetje. Vedno bolj je jasno, da tudi zaposlenost ne pomeni več življenja brez revščine. V Intelekti smo med drugim spregovorili o novi kategoriji revežev – o revnih zaposlenih. Svoje poglede in razmišljanja so soočili Dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo, mag. Simona Smolej iz Inštituta za socialno varstvo in Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Komentarji uporabnikov pod novinarskimi prispevki na spletnih medijih so pogosto žaljivi, neredko gre tudi za sovražni govor. Zakaj uporabniki pod plaščem anonimnosti širijo sovražni govor? Kdo je odgovoren? Gostje prof.dr. Karmen Erjavec (FDV), Jelena Burnik (Urad informacijskega pooblaščenca), Nataša Briški (Metina lista) in Kaja Jakopič (MMC).
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Neveljaven email naslov