»Nič več čebel, nič več opraševanja, nič več rastlin, nič več živali, nič več človeka.«

Smo pred šestim velikim izumrtjem vrst v zgodovini. Po poročanju britanskega časopisa Guardian je odmevna mednarodna študija razkrila, da se število žuželk zmanjšuje veliko hitreje, kot je kazalo do zdaj. Če se bo izumiranje nadaljevalo s trenutno hitrostjo, bo v desetih letih izginila četrtina vseh žuželk, v petdesetih polovica, že čez sto let pa enostavno ne bo nobene žuželke več. Posledice bodo katastrofalne, vendar nas bolj kot za naravo – ta bo po besedah raziskovalca in predavatelja dr. Davorina Tometa že preživela – skrbi za nas, za človeštvo. Kakšen planet bomo torej zapustili našim zanamcem? Planet, ki jih ne bo mogel več nahraniti in napojiti; planet, na katerem ne bo več moč živeti?

Izsledki študije za nas niso nobeno presenečenje, tudi v Sloveniji opažamo podobno. Za večino vrst metuljev, ki jih spremljamo, je stanje izrazito neugodno. Zmanjšuje se njihovo število in površina habitata. - Barbara Zakšek

V nekaterih predelih Kitajske je okolje že tako onesnaženo, da opraševalcev ni več. Zato morajo rastline tam opraševati ročno. - Danilo Bevk

Glede na to, kako samodestruktivna je človeška vrsta, nas bodo žuželke definitivno preživele. Tisto, kar je zdaj kritično je to, da se je hitrost izumiranja žuželk precej povečala; kar za približno tisočkrat. - Rudi Verovnik

Ljudi nas je polovica odstotka, vendar zase porabimo kar okoli trideset odstotkov vse hrane. - Davorin Tome

Travniki so zelene puščave

Dobrodošli v antropocenu, lahko na tem mestu dodam s kančkom cinizma in grenkobe. Antropocen je geološka doba, ki smo jo s svojimi posegi v okolje ustvarili ljudje. Zakisali smo oceane in onesnažili vire pitne vode, planet smo preplavili z invazivnimi vrstami, zaradi našega delovanja se je stanjšala ozonska plast, sprožili smo šesto množično izumiranje živalskih in rastlinskih vrst. Naša lahkomiselnost nas bo še drago stala.

Sloviti fizik in Nobelovec Albert Einstein naj bi ob neki priliki napovedal, da ko bodo izumrle čebele, bo v nekaj letih izumrl tudi človek. »Nič več čebel, nič več opraševanja, nič več rastlin, nič več živali, nič več človeka.«

Žuželke so na Zemlji dlje kot ljudje – prve, brez kril, so se pojavile že pred 300 milijoni let. Biotska raznovrstnost je torej rezultat milijonov in milijonov let razvoja različnih življenjskih oblik. In prav raznolikost življenja opišemo s pojmom biodiverziteta. Ta pa še nikoli ni bila bolj ogrožena. Po besedah sogovornikov jo s svojimi posegi v okolje najbolj ogrožamo ljudje. Žuželke izumirajo osemkrat hitreje, kot sesalci, ptice in plazilci. Najbolj na udaru so čebele in metulji, kjer je stanje že alarmantno.

V oddaji Intelekta sodelujejo: biologinja Barbara Zakšek (Center za kartografijo favne in flore - CKFF) in biologi dr. Danilo Bevk (Nacionalni inštitut za biologijo - NIB), prof. dr. Davorin Tome (NIB) in prof. dr. Rudi Verovnik (CKFF, Biotehniška fakulteta).