Zakaj so ulice vse pogosteje prostor za izražanje politične volje?

Ob mednarodnem dnevu žensk so potekali protesti proti nasilju nad ženskami, teden pozneje so šolarji in dijaki zahtevali ukrepe proti podnebnim spremembam, v soboto so uporabniki spleta protestirali proti novi evropski direktivi o avtorskih pravicah, v Londonu je milijon ljudi zahtevalo nov referendum o brexitu, rumeni jopiči v Franciji zahtevajo višje plače in pravičnejšo razporeditev bogastva, v Srbiji protestniki zahtevajo odstop srbskega predsednika. Pred petdesetimi leti so mladi na množičnih študentskih demonstracijah spremenili tok zgodovine. Se to danes še lahko zgodi? Ali pa živimo v času, ko protestnikov nihče ne jemlje več resno?

Sogovornikom smo najprej zastavili vprašanje, zakaj sploh hodimo na proteste? Ali nimamo volitev, referendumov, možnosti sodelovanja v civilno-družbenih gibanjih, v katerih lahko izrazimo svojo politično voljo? Zakaj gremo na ulico?

Dr. Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je poudaril:

Poti predstavniške demokracije za te teme očitno niso bile dostopne. V vseh primerih je demokratični deficit tisto, kar je ljudi spravilo na ceste.

Dr. Jelka Zorn s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani je poudarila, da je konflikt nujen, če želimo videti spremembe:

Na konflikt lahko gledamo kot na pozitiven motor za spremembe. Nobena pravica nikoli ni bila kar dana, vedno so bile priborjene. Nihče se svoji moči in privilegijem ne odreče prostovoljno, zato je konflikt nujen. Je nujno, da se ga v nekem trenutku prinese v javnost in na ulico.

Miha Blažič - N'toko, kolumnist in aktivist, pravi, da volitvam nihče ne verjame v resnici:

Na volitvah ne izbiramo posameznih politik, ne izbiramo tega, kako se konkretno izvajajo. Potem ko se volitve zgodijo, se začne intenzivno lobiranje. Protesti so edini način, da se narediš vidnega. Gre za lobiranja ljudi, ki nimajo drugih kanalov, po katerih bi lahko vplivali.

Filozof dr. Dejan Savić pa je poudaril, da je za mlade brez volilne pravice šolski protest edini način, da izrazijo svojo politično voljo:

'Špricati' pouk je eden redkih oziroma edini način, kako se izrazijo. Te proteste je treba razumeti tudi kot neko obliko jeze in razočaranja, ker smo to generacijo spregledali.