Slovenski šolarji v primerjavi z vrstniki po svetu imajo manj pouka, manj domačih nalog, manj ocen. Zakaj kljub temu ne marajo šole in zakaj so nezadovoljni starši?

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je začelo javno razpravo o nadaljnjem razvoju izobraževalnega sistema. Na podlagi razprav strokovne in laične javnosti ter ugotovitev raziskav bo oblikovalo nov strateški dokument – Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju, ki bo podlaga za morebitne spremembe v osnovni šoli in srednjih šolah.

Mednarodne raziskave znanja potrjujejo, da ima Slovenija dober šolski sistem. Učenci in dijaki v teh raziskavah dosegajo v povprečju nadpovprečne dosežke. Sočasno na Pedagoškem inštitutu na podlagi mednarodnih raziskav znanja ugotavljajo, da je na nekaterih področjih v slovenski osnovni šoli stanje res skrb vzbujajoče. To niso področja, na katera opozarjajo številni starši, kot so število ur pouka in dni pouka v celotnem letu, preobsežni učni načrti ali preveč domačih nalog. Dr. Eva Klemenčič:

»Slovenski učenec ima v obvezni osnovni šoli malo manj kot sedem tisoč ur pouka, njegovi vrstniki na Nizozemskem in v Belgiji približno devet tisoč ur pouka, na Danskem več kot deset tisoč ur pouka v osnovni šoli. Po številu ur pouka in dni pouka v celem letu se naši učenci uvrščajo v spodnjo četrtino držav. Slovenski učenci četrtih razredov se tudi po številu ur, ki jih namenijo branju pri vseh predmetih, uvrščajo na rep sodelujočih držav v mednarodnih raziskavah. Naš četrtošolec branju nameni približno 700 ur, podobno število ur kot njegov vrstnik v Nemčiji; medtem ko je mednarodno povprečje 800 ur. V nekaterih državah pa četrtošolci berejo precej več kot naši, tudi čez 1000 ur na leto.«

Dve tretjini osmošolcev izrazito ne mara matematike. Raziskovalka Barbara Japelj Pavešić ob omenjenem podatku poudarja, da od kar Slovenija sodeluje v mednarodnih raziskavah znanja, opaža, da naši učenci pri matematiki in naravoslovju ne obravnavajo učnih snovi, ki jih usvojijo učenci v najbolj razvitih izobraževalnih sistemih:

»Naši učenci do četrtega razreda ne računajo z decimalnimi števili, torej jim ne omogočamo, da bi se učili ravnati z denarjem, kar je z vidika celostnega razvoja otroka in njegove samostojnosti vprašljivo. Kurikularna prenova je iz učnih načrtov za matematiko v višjih razredih pometala kar nekaj učnih snovi, zato pridejo naši učenci v gimnazijo z manjšim obsegom matematičnih snovi.«

Kateri učenci ne marajo matematike:

»Analize kažejo, da matematike ne marajo sposobnejši učenci, učitelji jim namenjajo premalo pozornosti. Na sploh raziskave razgrinjajo, da je naša šola bolj usmerjena k otrokom z učnimi težavami, ti dobijo precej učne pomoči, in ti so zadovoljni s šolo, medtem ko so odličnjaki, nadpovprečno spodobni otroci, manj zadovoljni z učitelji in poukom. V šoli se dolgočasijo,«

opozarja raziskovalka Barbara Japelj Pavešić.
Mednarodne raziskave znanja kažejo, da naši učenci niso preobremenjeni z obsegom domačih nalog. Raziskave pa razgrinjajo, da naši učitelji – kar ni značilnost njihovih kolegov v tujini – od otrok pričakujejo, da doma naredijo raziskovalne naloge in se pri tem naučijo novo snov.
Slovenski starši sodijo v skupino staršev, ki je najmanj zadovoljna s šolo. Dr. Eva Klemenčič:

»Ta občutek pri starših ni nov. Ko ga skušamo pojasniti, moramo upoštevati kulturne in socialne posebnosti družbe. Nezadovoljstvo nad šolo starši prenašajo na otroke.«

V prihodnosti bo nujno treba opraviti razpravo o tem, kaj pričakujemo od šole, dodaja Barbara Japelj Pavešić.

»Ali je šola bolj namenjena osebnostni rasti otroka in doseganju njegove samostojnosti ali pa je glavni namen šole, da otrok v njej usvoji znanje. Samo tretjina staršev pri nas meni, da otrok hodi v šolo zato, da usvoji znanje, medtem ko je mednarodno povprečje 66 odstotkov. Pri nas si večina staršev želi, da se otrok v šoli dobro počuti in da šola opravi vzgojno funkcijo.«