Če vas nanodelci skrbijo, predvsem ne uporabljajte pirotehničnih sredstev in se izogibajte vpadnicam

O nanodelcih v zadnjem času slišimo vse več in v najrazličnejših kontekstih. Razvoj nanotehnologije in nanomaterialov je svet nanodimenzij nedvomno postavil bolj v ospredje, toda nanodelci so z nami že dolgo. Nastajajo namreč pri gorenju in danes so predvsem dizelski motorji in pirotehnična sredstva vir množice škodljivih nanodelcev.

Potem so tu tudi inženirski nanodelci, ki jih zaradi njihovih posebnih lastnosti načrtno izdelujemo in uporabljamo na številnih področjih: od elektronike in gradbeništva, do prehrambne in kozmetične industrije, v medicini, farmaciji in še marsikje. Zato se morda zdi, kot da so povsod in kljub prednostim, ki jih prinašajo, vzbujajo tudi nekaj nelagodja. Kako naj vemo, kaj v okolju počnejo vsi ti nanodelci in kakšen je njihov vpliv na organizme, tudi na ljudi? Navsezadnje gre za izredno majhne delce, katerih posebne lastnosti izvirajo prav iz njihovih nanodimenzij, te pa jim tudi omogočajo, da se vedejo povsem drugače, kot bi se ista snov nekoliko večje velikosti.

"Ko smo se pred več kot desetletjem lotili raziskav o vplivu nanodelcev na organizme, smo pričakovali, da so nanodelci v stiku s celicami precej agresivni," razlaga prof. dr. Damjana Drobne, vodja skupine za nanobiologijo in nanotoksikologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. "Skozi raziskave se je pokazalo, da to ni tako. Celice se zelo aktivno odzovejo na nanodelce in jih obdajo z biološkimi molekulami, tako da do neposrednega stika med nanodelcem in celico ne pride in celica jih brez težav izloči. Le če je nanodelcev res preveč, se lahko vnamejo."

Kdaj je torej nanodelcev res preveč? Eden najhujših onesnaževalcev z nanodelci so pirotehnična sredstva.

"Pirotehnika izjemno onesnažuje zrak s strupenimi elementi. Ob nekem ognjemetu nastane toliko nanodelcev, da jih zaznajo celo naprave Agencije za okolje, ki merijo maso," poudarja prof. dr. Maja Remškar z odseka za fiziko trdne snovi Inštituta Jožef Stefan. Tako običajno nanodelcev ni mogoče zaznati. "Tako so najvišje dovoljene vrednosti nemudoma presežene in želim si, da bi bilo v prihodnje ognjemetov čim manj."

Nanotehnologija in razvoj nanomaterialov so ta hip v izrednem razmahu, strokovnjaki pa raziskujejo najrazličnejše možnosti njihove uporabe. V marsikaterem izdelku jih tudi že najdemo na trgu. Uporabljajo se tudi v medicini in farmaciji.

"Nanodelce uporabljamo kot nosilni sistem, v katerega vgradimo zdravilno učinkovino. Oblikujemo jih tako, da dosežemo čim večji učinek," pojasnjuje prof. dr. Julijana Kristl, vodja raziskovalne skupine za nanotehnologijo in nanozdravila na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Predvsem se uporabljajo v primerih učinkovin, ki so same po sebi škodljive za organizem, kot so citostatiki, ki se uporabljajo za zdravljeneje raka. Ob pomoči nanodelcev lahko citostatike pošljemo neposredno do tumorskih celic in tako učinkujejo neposredno nanje."