Kako je vzniknilo hipijevsko gibanje in kakšna je dediščina koncerta v Woodstocku pol stoletja pozneje?

Trije dnevi ljubezni in miru, vrhunske glasbe in psihedeličnih substanc, pa tudi blata in pomanjkanja hrane, ki je pestilo polmilijonsko množico obiskovalcev … Z vsem tem se je koncert v Woodstocku, ki je med 15. in 18. avgustom 1969 potekal globoko na podeželju ameriške zvezne države New York, v naš kolektivni spomin zapisal kot nemara največji rokovski dogodek vseh časov. Še več; obveljal je za simbol neke dobe, njenih aspiracij in zablod.

Kakšna je pravzaprav dediščina Woodstocka danes? So tisti avgustovski dnevi izpred pol stoletja samo še zanesljivi predmet sladke nostalgije, ki kvečjemu lahko pomaga prodajati proizvode vselej nenasitne glasbene industrije? Ali pa je v z ognjem prežarjenem glasu, s katerim je Richie Havens takrat pel o svobodi, in v bombah, ki so padale v instrumentalni priredbi ameriške himne, ki jo je zadnji dan festivala na svoji kitari zaigral Jimi Hendrix, izraženo sporočilo, ki nas kot zasebnike pa tudi kot državljane lahko nagovarja, navdihuje in opogumlja tudi danes? Preverjamo v tokratni Intelekti na Prvem, ko pred mikrofonom gostimo antropologa dr. Rajka Muršiča, sociologa dr. Jožeta Vogrinca in glasbenega urednika Janeta Webra.