Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spolne odnose imamo zaradi užitka
V minulih desetletjih so se na področju spolnosti zgodile velike spremembe. Kontracepcijska tabletka, seksualna revolucija, HIV/AIDS epidemija, viagra, digitalizacija pornografije, gibanje #jaztudi. Zdi se, da tabujev ni več. Ali to drži, ali pa je prav pogovor o spolnosti danes največji tabu? Zakaj nam je še vedno nerodno in kakšne bi bile posledice odprtega in iskrenega pogovora o spolnosti staršev z otroki, učiteljev z učenci, zdravnikov s pacienti, vseh z vsemi, tako v javnosti kot v zasebnosti?
Spolno zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, pozornost moramo premakniti k pozitivnemu pogledu na spolnost. Sproščen pogovor o spolnosti je za ta premik ključen, pravi predsednik Evropskega združenja za spolno medicino Coby Reisman:
Ljudje se o tem ne upajo pogovarjati, ne le s strokovnjaki, temveč niti drug z drugim. Če se partnerja o spolnosti ne pogovarjata med sabo, kako se bosta šele z zdravstvenimi strokovnjaki? To je zelo pomemben vidik – naučiti moramo ljudi, ne le javnosti, ampak tudi zdravstvene strokovnjake, pogovora o spolnosti. Ne potrebuje vsak zdravljenja spolnih motenj, vendar ima vsak posameznik kdaj v svojem življenju skrbi v zvezi s spolnostjo. Če se take obdržijo dlje časa, se iz njih lahko razvije spolna disfunkcija. Ko pa ponudiš pravo informacijo, lahko rešiš veliko težav in izboljšaš kakovost življenja. Ljudje so srečnejši.
Otroci se že zelo zgodaj pripravljeni na pogovor o spolnosti – pri treh letih. Takrat jih naučimo, kako naj pazijo nase. Naučiti jih moramo, da se določenih delov njihovega telesa ljudje ne smejo dotikati. Z otroki se moramo o telesu in spolnosti pogovarjati v vsaki fazi razvoja. Shalini Andrews, svetovalka za spolno zdravje:
Ko je bila moja hči stara 11 let, me je vprašala: "Ali lahko zdaj zanosim?" V moji državi lahko ženska zakonito zanosi, kadar koli želi, ampak spolnost je zakonita šele pri 16-ih. Zato sem ji rekla: "Da, lahko zanosiš, vendar je legalnost pri seksu drugačna. Imaš pa pravico, pravica ženske je, da zanosi, če želi. Ampak ali si pomislila, kaj vse moraš početi, če želiš skrbeti za dojenčka?" In ko je spoznala, koliko dela je z dojenčkom, si je premislila. Ampak z otroki se je treba pogovarjati o teh stvareh.
Kot še poudarja, jim moramo povedati, da imamo spolne odnose zaradi užitka. To je po njenem ključno. Če ceniš svoje telo in ga uporabljaš za užitek, se boš izogibal infekcijam, neželeni nosečnosti in še številnim drugim stvarem. Normalizacija pogovora o spolnosti zmanjšuje tudi spolno nasilje:
Z odprtim pogovorom o spolnosti sicer ne moremo preprečiti posilstva, lahko pa ga prijavimo. Pri spolnosti nič ne sme biti tako hudo, da o tem ne bi mogel govoriti. Tudi to moramo povedati otrokom, tako fantom kot dekletom. Fantje še posebno težko povedo, da so bili posiljeni. Tudi moški so lahko žrtve nadlegovanja in žrtve nasilja v družini. Zato je to pomembno za oba spola in tudi za ljudi z nebinarnimi spolnimi identitetami.
Kot poudarjajo sogovorniki, je ključna celovita spolna vzgoja. Dober primer je Nizozemska. Tam otroke od četrtega leta dalje učijo o njihovih telesih in spolnosti. Z otroki in mladostniki se odkrito pogovarjajo doma, v šoli in pri zdravniku. Posledice obvezne spolne vzgoje so dviganje starosti ob prvem spolnem odnosu, manj najstniških nosečnosti, manj splavov, manj okužb s spolno prenosljivimi boleznimi. Mladi imajo manj spolnih partnerjev, s tistimi, s katerimi vstopajo v intimne odnose, pa se več pogovarjajo o tem, kaj jim je pri seksu všeč in kaj ne, na splošno poročajo o bolj zadovoljujoči spolnosti. Kakšna je spolna vzgoja v naših šolah? Ne moremo reči, da je ni. Predsednica Slovenskega seksološkega društva ginekologinja, porodničarka, sociologinja in seksologinja dr. Gabriela Simetinger
Spolna vzgoja pri nas govori o biomedicinskem vidiku, osredotoča se na fiziologijo spolnega odnosa in anatomijo teles ter zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi in pred neželjeno nosečnostjo. To je dobro, da je. Bi pa biomedicinski vidik moral vključevati tudi različne vrste penetracije, pa seveda tudi druge vidike spolnosti, ki jih sploh ne vključuje.
Spolna vzgoja bi, kot pravi, morala biti celostna – poleg znanj o spolnem zdravju in reprodukciji bi se morali z otroki in mladostniki pogovarjati tudi o čutnosti in intimnosti. Otroke bi morali naučiti, da se zavedajo svojega telesa in ga sprejemajo, pa tudi, da se zavedajo in sprejemajo telo partnerja, s katerim vstopajo v spolni odnos. Posnemanje medijskih podob spolnosti in pornografije ni dovolj, pravi, da bi se morali pogovarjati o užitku. Poleg telesne bližine pa je pri spolnosti pomembna tudi čustvena bližina, zato bi mlade morali naučiti, kako v odnosu prepoznavati in razumeti lastna in partnerjeva čustva.
904 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Spolne odnose imamo zaradi užitka
V minulih desetletjih so se na področju spolnosti zgodile velike spremembe. Kontracepcijska tabletka, seksualna revolucija, HIV/AIDS epidemija, viagra, digitalizacija pornografije, gibanje #jaztudi. Zdi se, da tabujev ni več. Ali to drži, ali pa je prav pogovor o spolnosti danes največji tabu? Zakaj nam je še vedno nerodno in kakšne bi bile posledice odprtega in iskrenega pogovora o spolnosti staršev z otroki, učiteljev z učenci, zdravnikov s pacienti, vseh z vsemi, tako v javnosti kot v zasebnosti?
Spolno zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, pozornost moramo premakniti k pozitivnemu pogledu na spolnost. Sproščen pogovor o spolnosti je za ta premik ključen, pravi predsednik Evropskega združenja za spolno medicino Coby Reisman:
Ljudje se o tem ne upajo pogovarjati, ne le s strokovnjaki, temveč niti drug z drugim. Če se partnerja o spolnosti ne pogovarjata med sabo, kako se bosta šele z zdravstvenimi strokovnjaki? To je zelo pomemben vidik – naučiti moramo ljudi, ne le javnosti, ampak tudi zdravstvene strokovnjake, pogovora o spolnosti. Ne potrebuje vsak zdravljenja spolnih motenj, vendar ima vsak posameznik kdaj v svojem življenju skrbi v zvezi s spolnostjo. Če se take obdržijo dlje časa, se iz njih lahko razvije spolna disfunkcija. Ko pa ponudiš pravo informacijo, lahko rešiš veliko težav in izboljšaš kakovost življenja. Ljudje so srečnejši.
Otroci se že zelo zgodaj pripravljeni na pogovor o spolnosti – pri treh letih. Takrat jih naučimo, kako naj pazijo nase. Naučiti jih moramo, da se določenih delov njihovega telesa ljudje ne smejo dotikati. Z otroki se moramo o telesu in spolnosti pogovarjati v vsaki fazi razvoja. Shalini Andrews, svetovalka za spolno zdravje:
Ko je bila moja hči stara 11 let, me je vprašala: "Ali lahko zdaj zanosim?" V moji državi lahko ženska zakonito zanosi, kadar koli želi, ampak spolnost je zakonita šele pri 16-ih. Zato sem ji rekla: "Da, lahko zanosiš, vendar je legalnost pri seksu drugačna. Imaš pa pravico, pravica ženske je, da zanosi, če želi. Ampak ali si pomislila, kaj vse moraš početi, če želiš skrbeti za dojenčka?" In ko je spoznala, koliko dela je z dojenčkom, si je premislila. Ampak z otroki se je treba pogovarjati o teh stvareh.
Kot še poudarja, jim moramo povedati, da imamo spolne odnose zaradi užitka. To je po njenem ključno. Če ceniš svoje telo in ga uporabljaš za užitek, se boš izogibal infekcijam, neželeni nosečnosti in še številnim drugim stvarem. Normalizacija pogovora o spolnosti zmanjšuje tudi spolno nasilje:
Z odprtim pogovorom o spolnosti sicer ne moremo preprečiti posilstva, lahko pa ga prijavimo. Pri spolnosti nič ne sme biti tako hudo, da o tem ne bi mogel govoriti. Tudi to moramo povedati otrokom, tako fantom kot dekletom. Fantje še posebno težko povedo, da so bili posiljeni. Tudi moški so lahko žrtve nadlegovanja in žrtve nasilja v družini. Zato je to pomembno za oba spola in tudi za ljudi z nebinarnimi spolnimi identitetami.
Kot poudarjajo sogovorniki, je ključna celovita spolna vzgoja. Dober primer je Nizozemska. Tam otroke od četrtega leta dalje učijo o njihovih telesih in spolnosti. Z otroki in mladostniki se odkrito pogovarjajo doma, v šoli in pri zdravniku. Posledice obvezne spolne vzgoje so dviganje starosti ob prvem spolnem odnosu, manj najstniških nosečnosti, manj splavov, manj okužb s spolno prenosljivimi boleznimi. Mladi imajo manj spolnih partnerjev, s tistimi, s katerimi vstopajo v intimne odnose, pa se več pogovarjajo o tem, kaj jim je pri seksu všeč in kaj ne, na splošno poročajo o bolj zadovoljujoči spolnosti. Kakšna je spolna vzgoja v naših šolah? Ne moremo reči, da je ni. Predsednica Slovenskega seksološkega društva ginekologinja, porodničarka, sociologinja in seksologinja dr. Gabriela Simetinger
Spolna vzgoja pri nas govori o biomedicinskem vidiku, osredotoča se na fiziologijo spolnega odnosa in anatomijo teles ter zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi in pred neželjeno nosečnostjo. To je dobro, da je. Bi pa biomedicinski vidik moral vključevati tudi različne vrste penetracije, pa seveda tudi druge vidike spolnosti, ki jih sploh ne vključuje.
Spolna vzgoja bi, kot pravi, morala biti celostna – poleg znanj o spolnem zdravju in reprodukciji bi se morali z otroki in mladostniki pogovarjati tudi o čutnosti in intimnosti. Otroke bi morali naučiti, da se zavedajo svojega telesa in ga sprejemajo, pa tudi, da se zavedajo in sprejemajo telo partnerja, s katerim vstopajo v spolni odnos. Posnemanje medijskih podob spolnosti in pornografije ni dovolj, pravi, da bi se morali pogovarjati o užitku. Poleg telesne bližine pa je pri spolnosti pomembna tudi čustvena bližina, zato bi mlade morali naučiti, kako v odnosu prepoznavati in razumeti lastna in partnerjeva čustva.
Od smrti Edvarda Ravnikarja, osrednjega mojstra slovenske modernistične arhitekture, letos mineva 30 let. Kako je z današnjega vidika videti njegova stavbarska in urbanistična zapuščina?
Kako in zakaj so se države odpovedale monopolu nad oboroženo silo ter kaj to pomeni za mednarodne odnose v vse bolj multipolarnem svetu?
Čeprav je Azerbajdžan letos obnovil suverenost nad Gorskim Karabahom, na Kavkazu še naprej diši po vojni, saj se v teh gorah na meji med Evropo in Azijo križajo interesi Rusije, Turčije, Irana, Indije, Kitajske, ZDA in EU
Le še dober teden nas loči od prvega rojstnega dne aplikacije ChatGPT in v tem sorazmerno kratkem času so tehnologije t. i. generativne umetne inteligence pretresle svet in odprle ali poglobile številna daljnosežna vprašanja, kot so denimo: v kolikšni meri bodo zmogljivosti nove tehnologije nadomestile človeške delavce in posledično še pospešile naraščanje neenakosti? Bodo utrdile in povečale predsodke in diskriminacijo, ki je v družbah že prisotna in je bila posledično tudi vpisana v podatke, na katerih so se modeli učili? Kaj pomeni tovrstna tehnologija v rokah peščice zasebnih korporacij? Pojavlja pa se tudi vprašanje, ali bo umetna inteligenca dosegla točko, ko bo v vseh vidikih pametnejša od ljudi?
Prva mednarodna konferenca o digitalni suverenosti DISCO Slovenija
Gentrifikacija je pojem, s katerim se srečujemo vse pogosteje. Gre za spreminjanje pretežno bivalnih mestnih predelov z lokalnim prebivalstvom s pozidavo ali prenovo v predele s turistično in storitveno namembnostjo višjega razreda. Gentrifikacija je lahko nekaj koristnega ali nekaj povsem nasprotnega. Je lahko prenova mestnih središč in oživljanje vsebin, ki so se iz mest umaknile, lahko pa pomeni tudi prevzem mestih središč s strani bolj premožne demografske skupine in izrinjanje manj premožnih, študentov, starejših, prekarnih kreativcev, torej ravno tistih skupin, ki mestom dajejo avtentičnost in vsebino. Nenazadnje gentrifikacijo lahko razumemo tudi kot obliko družbenega nadzora. Kako se v spremenjenih urbanih vsebinah znajdejo te skupine, kako se posledice gentrifikacije odražajo na življenju starejše populacije? V tokratni intelekti bosta svoje misli na to temo predstavila arhitekta Meta Kutin in Miloš Kosec.
Ob dnevu reformacije Slovenci praviloma govorimo predvsem o Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču ter njihovemu prispevku k oblikovanju in uveljavljanju našega jezika. In vendar je nastanek protestantizma prinesel tudi druge, za zahodni svet v marsičem morda še bolj daljnosežne spremembe. Znameniti nemški sociolog Max Weber je denimo pred dobrim stoletjem postavil tezo, da je prav protestantska etika s svojimi pozivi k trdemu delu in varčnosti dala močan zagon vzpenjajočemu se kapitalizmu. Čeprav je, kot bomo verjetno videli v današnji oddaji, odnos protestantske cerkve do kapitalizma vse prej kot enoznačen, pa nedvomno lahko rečemo, da je protestantska misel močno vplivala na to, kako je začel moderni posameznik od 16. stoletja naprej gledati na samega sebe in svojo vlogo v svetu. O tem, v čem je protestantska etika tako drugačna od prej prevladujočih pogledov na svet, na kakšen način je vplivala in morda še vpliva na oblikovanje modernega človeka, ter kakšna je njena povezava z vzponom kapitalizma, bomo v tokratni, praznično obarvani Intelekti govorili z nekdanjim škofom evangeličanske cerkve na Slovenskem Gezo Filom, s kulturnim in literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem ter z dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tudi na področju znanosti in v akademski sferi ni nič bolje. O tem, zakaj ženske na svojih kariernih poteh trčijo ob stekleni strop tudi tam, kjer bi to najmanj pričakovali? O položaju žensk v znanosti v tokratni Intelekti z voditeljico Tito Mayer.
Kdo neki so ljudje, ki se odločijo za tako poglobljeno učenje slovenščine, da se lahko potem lotijo literarnega prevoda? In kaj jih na naši književnosti privlači, da pri prevajanju navsezadnje vztrajajo leta in leta?
Letošnjega 16. septembra je minilo 30 let od smrti ikoničnega smučarja Roka Petroviča. Umrl je star komaj 27 let. Še za časa njegovega življenja ga je poleg izjemne priljubljenosti med ljubitelji smučanja, obdajala tudi nekakšna avra skrivnostnosti in posebneža. Rok Petrovič je vsekakor izstopal iz takratnih okvirjev predstav o športniku, smučarju. Bil je tudi inovator, učenjak, filozof, humanist, ljubitelj glasbe, lepih umetnosti nasploh in še in še. Kdo vse je zares bil? O tem se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič pogovarjala z ljudmi, ki so ga poznali, mu bili blizu, tudi po duhu, raziskovali njegovo življenje in vedo, zakaj je dragoceno, da se ga spominjamo. V tokratni Intelekti so kot gostje sodelovali Jure Košir - nekdanji športnik, vrhunski smučar, Pero Lovšin - glasbenik in nekdanji športni novinar ter Boštjan Videmšek - priznani raziskovalni novinar in pisatelj.
Alojz Ihan, Alenka Zupančič, Marina Dermastia in Tomaž Zwitter o dvomu in kritičnem razumu
Viralni trend na družabnih omrežjih, t.i. »stay at home girlfriends«, kar pomeni punce, partnerke, povečini mlade ženske, ki ostajajo doma, gospodinjijo in so finančno odvisne od partnerja, ti viralni videi imajo več deset, celo sto milijonske oglede. Medtem pa narašča tudi odstotek žena in mater, ki ostajajo doma, brez službe, gospodinjijo in skrbijo za otroke. Sploh v ZDA, kar 24 odstotkov ameriških mater je doma, lansko leto jih je bilo 15 odstotkov. Tudi v Veliki Britaniji je trenutno doma skoraj milijon in pol staršev, od tega velika večina žensk. Kaj se dogaja v družbi, da ženske ostajajo doma, se na nek način vračajo v vloge gospodinj iz 50-ih let prejšnjega stoletja? Na to kompleksno temo smo iskali odgovore, razloge v Intelekti z gostjami. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila dr. Veroniko Tašner, izredno profesorico za področje sociologije edukacije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Tanjo Buda, doktorsko študentko socialnega dela na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani in Tonjo Jerele, mlado raziskovalko in zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede ter podpredsednico Ženskega lobija Slovenije.
Kritike, da na področju uporabe konoplje v Sloveniji že leta in desetletja zaostajamo za drugimi državami, so vedno glasnejše. Nekatere so upravičene, druge ne
Učinek podnebnih sprememb v obliki ekstremnih vremenskih katastrof smo to poletje zelo nazorno občutili in skoraj povsod po svetu njihova frekvenca, naj gre za poplave, orkane, suše, požare ali vročinske rekorde naglo narašča. A zelo verjetno je, da smo šele pri uvodnih dejanjih mnogo bolj brutalne podnebne predstave v bližnji prihodnosti. Pomemben del odgovorov, zakaj je temu tako, se skriva v oceanih. Ti so v preteklosti absorbirali večji del presežne toplote in znaten del naših izpustov ogljikovega dioksida in se pri tem tudi občutno segreli. S tem in ob vse hitrejšem taljenju ledu na polih pa se spreminja tudi njihova dinamika; z daljnosežni posledicami za ves svet. V današnji Intelekti se bomo posvetili nekaterim vidikom kompleksnega dogajanja v svetovnih morjih in oceanih. Na naše kraje najbolj neposredno vplivata vse toplejša severni Atlantik in Sredozemsko morje. Še hitreje in po aktualnih opozorilih znanstvenikov s še bolj alarmantnimi posledicami za svet se segreva Južni ocean, ki obdaja Antarktiko in vse hitreje načenja tamkajšnji ledeni oklep. Za piko na i pa je - po sedmih letih - znova sezona močnega El Nina, cikličnega pojava v Tihem oceanu, ki značilno požene temperaturne trende navzgor ter temeljito preobrne in zaostri vremenske vzorce marsikod po svetu.
Ko je Kitajska konec lanskega leta po večletnem strogem zapiranju gospodarstva zaradi epidemije koronavirusa spremenila svojo politiko in državo ponovno odprla, so ekonomisti po vsem svetu pričakovali visok skok ekonomske rasti drugega največjega svetovnega gospodarstva. In vendar iz Pekinga prihajajo manj spodbudne novice: hude težave kitajskih nepremičninskih gigantov in gradbenega sektorja, upad izvoza, skromna domača poraba, manj zanimanja tujih investitorjev, grozeča deflacija in velika brezposelnost mladih. Kaj se torej dogaja z gospodarstvom azijske velesile, ki že zaradi svoje velikosti neobhodno vpliva tudi na celotno svetovno ekonomsko sliko? Gre za resne gospodarske težave ali pa so ocene Zahoda, ki je Kitajski že večkrat napovedoval skorajšnji kolaps, tudi tokrat pretirane? Kateri so ekonomski, družbeni in geopolitični vzroki za upočasnjevanje gospodarstva države, ki je dolga desetletja rastlo z vrtoglavo hitrostjo? Ter kaj vse to pomeni za kitajsko družbeno-politično stabilnost ter nenazadnje tudi legitimnost kitajske komunistične partije?
Evropska unija je z novo zakonodajo o digitalnih storitvah določila nova pravila za 19 zelo velikih spletnih platform. Te bodo morale omejiti ciljano oglaševanje, zbiranje in hranjenje podatkov, uporabnice in uporabnike pa ščititi pred dezinformacijami, nezakonitimi vsebinami in drugimi družbenimi tveganji. Podjetjem nova pravila nalagajo tudi oceno sistemskih tveganj njihovih izdelkov, večjo transparentnost glede podatkov in algoritmov, zakonodaja pa še posebej ščiti najbolj ranljive in prepoveduje ciljano oglaševanje mladoletnicam in mladoletnikom. Od velikih platform zahteva večjo transparentnost glede podatkov in algoritmov, uporabnice in uporabniki facebooka in instagrama denimo, se bodo lahko odločali o tem, čigave objave bodo videli in v kakšnem vrstnem redu – izbrali bodo lahko kronološko časovnico in vidnost objav tistih ljudi in profilov, ki jim dejansko sledijo.
Odstranjevanje posledic katastrofalnih poplav, ki so Slovenijo zajele v začetku avgusta še vedno poteka. Ob tem so seveda v ospredju predvsem skrb za življenja in varnost ljudi, vzpostavitev osnovne infrastrukture in zagotovitev primernih bivalnih prostorov za prizadete ter čim hitrejša vzpostavitev družbenih mehanizmov in sistemov na prizadetih območjih. A kmalu bo prišel tudi čas za razmislek, kako se bomo morali v prihodnje odločati o umeščanju objektov in naselij v prostor, torej kje in kako graditi, kakšne oblike bivanja spodbujati ter predvsem bolj zaupati stroki in jo tudi upoštevati. Najhujša naravna nesreča v Sloveniji je zato priložnost, da prevrednotimo nekatere stereotipe in se bolje pripravimo na prihodnost. V tokratni Intelekti se Miha Žorž pogovarja z arhitektoma Milošem Koscem in Matevžem Grando.
Kako se skozi prizmo idej in konceptov, ki jih danes razvija teologija, kaže svet 21. stoletja – od podnebnih sprememb prek razmaha umetne inteligence do vojne v Ukrajini?
Pri nas so razvili najnatančnejšo metodo za določanje starosti papirja Kako stara je knjiga, ki jo držimo v roki? Običajno lahko pogledamo letnico natisa. A če je knjiga starejša in letnice ni, lahko določanje starosti postane precej bolj negotovo početje. V knjižnicah je na tisoče knjig, katerih starost še vedno ni znana, ocene pa so lahko napačne tudi za desetletje ali več. Tu so tudi denimo številne slike in dokumenti, za katere se ne ve, ali so pristni ali morda ponarejeni, kar ima seveda znaten vpliv na njihovo ceno. A vendar v samem papirju se skrivajo zelo jasni indici, kdaj je papir nastal, le da jih ni preprosto razbrati. Zdaj pa so znanstveniki pri nas razvili do zdaj najnatančnejšo metodo določanja starosti papirja, ki starost določi na dve leti natančno. S tem so se odprle številne nove možnosti ne samo pri datiranju knjig, ampak tudi pri določanju pristnosti dokumentov, pri forenzičnih raziskavah in na številnih drugih področjih. Za tem uspehom pa se skriva tudi zanimiva zgodba o papirju in njegovih spremembah skozi čas.
Vplivneži z objavami na Instagramu, Utubu, Tik -Toku so bili sprva nekakšni seli, orodja za komercialna sporočila s katerimi so nam poskušali prodati izdelke. Ko se je v to vmešala še kulturna in politična industrija, so stvari postale bolj kompleksne. Vplivneži svojim sledilcem ne prodajajo le izdelkov, temveč tudi način življenja in ideje. Industrija vplivništva se razteza od globalnih zvezd kot so družina Kardashian, pa vse do mikro vplivnežev, ki imajo bolj nišne interese. Kaj jim je skupnega, kakšna je industrija vplivništva danes ali še drugače, s populističnim naslovom - med Elonom Muskom in golozadnjičnimi ter golotorznimi instagram ponudniki super potentnih napitkov - kdo so pravi vplivneži in na kaj zares vplivajo? Za debato, odgovore, pa tudi nove razmisleke o tej kompleksni temi, ki je zaobjela resničnost že skorajda slehernega uporabnika svetovnega spleta je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič v studio 1. programa Radia Slovenija povabila gosta: Valentino Smej Novak, založnico in kolumnistko ter dr. Dana Podjeda, antropologa z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.
Neveljaven email naslov