Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O posledicah prekomernega turizma v mestnih središčih
Čeprav velja november za mesec turističnega mrka, ko je na naših ulicah opaziti občutno manj turistov, je zanimiv podatek, da število tujih obiskovalcev naše dežele, iz leta v leto strmo narašča. Slovenija je postala v zadnjih letih, po številu turistov na prebivalca, ena izmed najbolj obiskanih držav na svetu. V preteklem letu so na Statističnem uradu republike Slovenije zabeležili več kot 6 milijonov turistov, od tega jih je samo v Ljubljani prenočilo več kot dva milijona. Ob tem mnogi že opozarjajo na pasti prekomernega turizma. Veliko ljudi se strinja, da Ljubljana postaja lepša, vedno več pa je tistih, ki opozarjajo na to, da si znamke "najlepšega mesta na svetu", večina ne more več privoščiti.
Zala Velkavrh iz društva prostoRož kritično opozarja na problematičen vidik miselnosti, da lahko mesto upravljaš kot podjetje in ga tržiš kot blagovno znamko.
To prinese idejo, da je prostor možno tržiti in prodati. Potem po takšni marketinški logiki pridemo do vprašanja katerim ciljnim skupinam in to so vedno turisti, visoko izobraženi, investitorji, tuji študentje itd. Med ciljnimi skupinami nikoli ni socialnih skupin iz družbenega roba.
Ena izmed bolj zaskrbljujočih posledic turistifikacije mestnih središč je ta, da cene nepremičnin in najemnin nezadržno rastejo. Arhitekt, publicist in sourednik revije Outsider, Matevž Granda pravi, da gre pri vprašanju posledic prekomernega turizma za interdisciplinarni problem, ki vključuje nepremišljen razvoj turizma, pomanjkanje stanovanjske politike in neučinkovit mestni urbanizem.
Najemniški trg ni urejen. Gradi se premalo stanovanj. Tisto, kar se gradi, se večinoma gradi za trg. Obstaja veliko modelov, ki se jih pri nas ne uporablja; modelov za najem, odkup stanovanj, zadružni model. Ljubljana izgublja prebivalstvo. Tehtnica se preveša na stran turizma in to je lahko škodljiv proces. Bistveno za vsak razvoj mesta pa je uravnovešenost.
Sociolog in predavatelj na Fakulteti za družbene vede, dr. Matjaž Uršič, opominja na dejstvo, da je Ljubljana v primerjavi z drugimi svetovnimi prestolnicami majhno mesto, kljub temu je opaziti začetke procesov homogenizacije mesta in gentrifikacije.
Ljubljana je velika kot ena metro postaja v Tokyu. Kljub temu, da je tako majhno mesto, se v njem veliko dogaja. Treba bo paziti v katero smer gre strategija turizma. Hkrati opažam, da se površine, ki so bile nekoč namenjene prebivalcem in njihovemu servisu, nadomešča s spalnimi funkcijami za turiste.
916 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
O posledicah prekomernega turizma v mestnih središčih
Čeprav velja november za mesec turističnega mrka, ko je na naših ulicah opaziti občutno manj turistov, je zanimiv podatek, da število tujih obiskovalcev naše dežele, iz leta v leto strmo narašča. Slovenija je postala v zadnjih letih, po številu turistov na prebivalca, ena izmed najbolj obiskanih držav na svetu. V preteklem letu so na Statističnem uradu republike Slovenije zabeležili več kot 6 milijonov turistov, od tega jih je samo v Ljubljani prenočilo več kot dva milijona. Ob tem mnogi že opozarjajo na pasti prekomernega turizma. Veliko ljudi se strinja, da Ljubljana postaja lepša, vedno več pa je tistih, ki opozarjajo na to, da si znamke "najlepšega mesta na svetu", večina ne more več privoščiti.
Zala Velkavrh iz društva prostoRož kritično opozarja na problematičen vidik miselnosti, da lahko mesto upravljaš kot podjetje in ga tržiš kot blagovno znamko.
To prinese idejo, da je prostor možno tržiti in prodati. Potem po takšni marketinški logiki pridemo do vprašanja katerim ciljnim skupinam in to so vedno turisti, visoko izobraženi, investitorji, tuji študentje itd. Med ciljnimi skupinami nikoli ni socialnih skupin iz družbenega roba.
Ena izmed bolj zaskrbljujočih posledic turistifikacije mestnih središč je ta, da cene nepremičnin in najemnin nezadržno rastejo. Arhitekt, publicist in sourednik revije Outsider, Matevž Granda pravi, da gre pri vprašanju posledic prekomernega turizma za interdisciplinarni problem, ki vključuje nepremišljen razvoj turizma, pomanjkanje stanovanjske politike in neučinkovit mestni urbanizem.
Najemniški trg ni urejen. Gradi se premalo stanovanj. Tisto, kar se gradi, se večinoma gradi za trg. Obstaja veliko modelov, ki se jih pri nas ne uporablja; modelov za najem, odkup stanovanj, zadružni model. Ljubljana izgublja prebivalstvo. Tehtnica se preveša na stran turizma in to je lahko škodljiv proces. Bistveno za vsak razvoj mesta pa je uravnovešenost.
Sociolog in predavatelj na Fakulteti za družbene vede, dr. Matjaž Uršič, opominja na dejstvo, da je Ljubljana v primerjavi z drugimi svetovnimi prestolnicami majhno mesto, kljub temu je opaziti začetke procesov homogenizacije mesta in gentrifikacije.
Ljubljana je velika kot ena metro postaja v Tokyu. Kljub temu, da je tako majhno mesto, se v njem veliko dogaja. Treba bo paziti v katero smer gre strategija turizma. Hkrati opažam, da se površine, ki so bile nekoč namenjene prebivalcem in njihovemu servisu, nadomešča s spalnimi funkcijami za turiste.
Neveljaven email naslov