Ob 125-letnici potresa, ki je spremenil Ljubljano

14. aprila pred 125 leti je Ljubljano stresel potres, ki je uničil 10 odstotkov tedanjih zgradb, čutili so ga od Dunaja do Firenc in Splita. Središče Ljubljane, kot ga poznamo danes, je zrastlo na njegovih ruševinah. Po potresu je Ljubljana dobila prve predpise o varnejši gradnji in prvo potresno opazovalnico. Današnji predpisi potresno varne gradnje so neprimerljivi s temi prvimi koraki. Vseeno bi bil podobno močan potres za Ljubljano danes katastrofalen.

Strokovnjaki na nevarne zgradbe opozarjajo že desetletja

Če je leta 1895 Ljubljana imela 31 000 prebivalcev, jih je danes skoraj desetkrat več. Med njimi številni ne živijo v potresno varnih objektih.

"Modeli kažejo, da bi se v primeru potresa 8. stopnje na območju Ljubljane 429 zgradb podrlo oziroma bilo močno poškodovanjih. V njih živi 11 600 ljudi ali 2,1 odstotka prebivalcev," izpostavlja mag. Marjana Lutman z Zavoda za gradbeništvo.

Trgu smo prepustili tudi zdravo pamet

V največji meri gre za objekte iz povojnega obdobja, za katere stroka že desetletja ve, da niso varni. Med njimi so številne šole in bolnišnice, ki protipotresne sanacije prav tako še niso dočakale. Kljub dejstvu, da si nihče ne želi porušene šole in da bomo v primeru rušilnega potresa bolnice – tako kot danes – močno potrebovali, za njihovo sanacijo ni ne volje ne sredstev.

"Vemo, da se naravne nesreče bodo zgodile, čeprav so povsem nenapovedane. Problem je v tem, da smo vse prepustili trgu, predvsem pa našo zdravo pamet, " je kritičen antropolog prof. dr. Rajko Muršič z ljubljanske Filozofske fakultete.

Za večjo potresno varnost ne moremo računati na Bruselj

Pogosto se ljudje niti ne zavedajo, v kako varnem ali nevarnem objektu živijo ali delajo. Strokovnjaki se zato zavzemajo za uvedbo potresnih izkaznic, ki bi po analogiji z energetskimi omogočale boljšo obveščenost lastnikov in uporabnikov stavb ter posledično vplivale na cene nepremičnim ter na kvalitetnejšo izvedbo del. Tudi danes je namreč zaradi pogostega diktata najnižje cene dejanska kvaliteta končne izvedbe lahko vprašljiva. Toda energetske izkaznice smo dobili kot del evropske pobude za zmanjševanje energetskih izgub in izpustov toplogrednih plinov, potresno neprimerljivo manj ogrožena severna Evropa pa za takšen pristop k potresni varnosti nima posluha.

"Če se v neki veliki državi nekje zgodi potres, to sanirajo. Če se pa v Ljubljani zgodi potres, je to katastrofa za Slovenijo," opozarja akademik prof. dr. Peter Fajfar z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Zanašanje na srečo se prej ali slej izteče

"Velja pravilo, da potres, ki se je v naših krajih že zgodil, se lahko vedno ponovi, " poudarja seizmologinja dr. Martina Čarman z Agencije za okolje.

Magnituda in intenziteta

Magnituda potresa izraža količino ob potresu sproščene energije ter se jo izraža v Richterjevi lestvici, ki ima 10 stopenj. Ljubljanski potres je imel magnitudo 6,1. Najmočnejši potres v naših krajih, idrijski potres iz leta 1511 pa 6,8.

Evropska potresna letvica ima 12 stopenj in izraža intenziteto potresa oziroma konkretne učinke potresa na površju. Nedavni potres v Zagrebu je imel intenziteto 7. stopnje, ljubljanski 8. do 9. stopnje, idrijski potres pa 10.