Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšno vlogo in funkcijo ima glasba v izrednih razmerah ter o učinkih glasbe na družbo in posameznika?
Pevec skupine U2 – Bono - je nekoč dejal: »Glasba lahko spremeni svet, ker lahko spremeni ljudi«
Povezave med glasbo in družbo, njunega medsebojnega vpliva kot nas uči zgodovina, ne moremo zanikati. Za to ne potrebujemo daljnosežnega pogleda v zgodovino, že osredotočenost na dogajanje 20. stoletja potrdi dejstvo, da glasba in družba sobivata v dialektičnem odnosu. V tokratni Intelekti smo razmišljali o glasbeni ekspresiji v duha časa, o učinkih glasbe na posameznika in družbo ter o vlogi in funkciji glasbe v izrednih razmerah, ki ga je zaznamovala epidemija Covida-19. Izsledke trenutnega stanja pa smo poizkušali vzporejati tudi z nekaterimi primerljivimi stanji v preteklosti.
Gostje oddaje so: etnomuzikolog dr. Svanibor Pettan, dr. Ičo Vidmar, kulturni sociolog in glasbeni novinar ter kulturni antropolog dr. Rajko Muršič.
O vlogi glasbe v družbi dr. Rajko Muršič razmišlja takole:
"Glasba ima različne vloge. Ljudem pomaga tvorit skupnost, ljudem pomaga spoznati tisti najmanjši skupni imenovalec, ki ga potrebujemo kot človeška bitja zato, da funkcioniramo skupaj."
V izrednih razmerah je vloga glasbe v družbi precej drugačna; poleg njene običajne funkcije, ki je predvsem zabava, ima tudi sposobnost spodbujanja in svetovanja: dr. Vidmar opozarja še na njeno afektivno funkcijo:
" V tem času so najbolj izpostavljeni poklici, ki opravljajo afektivno delo, to so predvsem zdravstveni delavci in negovalci. Vendar umetnost je v marsičem tudi afektivno delo, na nek način je nekaj kar lahko tudi zdravi, blaži. Ne samo da opozarja na pomebna družbne vprašanja, ampak opravlja tudi neko negovalno delo."
Nedvomno je epidemija virusa ustavila javno življenje in nam zagotovila obilico prostega časa. Pravzaprav preveč časa, ki pa ga nekateri niso mogli preživeti v naravi, saj so zaradi ponekod strogih ukrepov bili omejeni samo na površino svojih stanovanj. Izsledki raziskav kažejo, da je epidemija povzročila pravo poplavo kreativnosti, ki vre iz dnevnih sob hiš in balkonov stolpnic. Dr. Svanibor Pettan:
"Gre za spontano od navdiha odvisno muziciranje, katerega namen je komuniciranje s sorodniki, prijatelji ali pa popolnimi neznanci preko sodobnih tehnologij. Obstajajo pa tudi napovedani, časovno določeni dogodki, kot so glasbene prakse na balkonih. Analiza rezultatov je pokazala, da je koronavirus dejansko vzpodbudil kreativnost, rezultati pa so v zelo širokem kvalitativnem obsegu, če upoštevamo parametre glasbe, besedila , izvedbe ali denimo video-predstavitve. V tako imenovanem korona-repertorju, ki ga najdemo na portalu Youtube, prevladujejo predvsem predelave starejših in dobro znanih pesmi, nastajajo pa tudi nove pesmi, ki so pogojene z razmerami."
916 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Kakšno vlogo in funkcijo ima glasba v izrednih razmerah ter o učinkih glasbe na družbo in posameznika?
Pevec skupine U2 – Bono - je nekoč dejal: »Glasba lahko spremeni svet, ker lahko spremeni ljudi«
Povezave med glasbo in družbo, njunega medsebojnega vpliva kot nas uči zgodovina, ne moremo zanikati. Za to ne potrebujemo daljnosežnega pogleda v zgodovino, že osredotočenost na dogajanje 20. stoletja potrdi dejstvo, da glasba in družba sobivata v dialektičnem odnosu. V tokratni Intelekti smo razmišljali o glasbeni ekspresiji v duha časa, o učinkih glasbe na posameznika in družbo ter o vlogi in funkciji glasbe v izrednih razmerah, ki ga je zaznamovala epidemija Covida-19. Izsledke trenutnega stanja pa smo poizkušali vzporejati tudi z nekaterimi primerljivimi stanji v preteklosti.
Gostje oddaje so: etnomuzikolog dr. Svanibor Pettan, dr. Ičo Vidmar, kulturni sociolog in glasbeni novinar ter kulturni antropolog dr. Rajko Muršič.
O vlogi glasbe v družbi dr. Rajko Muršič razmišlja takole:
"Glasba ima različne vloge. Ljudem pomaga tvorit skupnost, ljudem pomaga spoznati tisti najmanjši skupni imenovalec, ki ga potrebujemo kot človeška bitja zato, da funkcioniramo skupaj."
V izrednih razmerah je vloga glasbe v družbi precej drugačna; poleg njene običajne funkcije, ki je predvsem zabava, ima tudi sposobnost spodbujanja in svetovanja: dr. Vidmar opozarja še na njeno afektivno funkcijo:
" V tem času so najbolj izpostavljeni poklici, ki opravljajo afektivno delo, to so predvsem zdravstveni delavci in negovalci. Vendar umetnost je v marsičem tudi afektivno delo, na nek način je nekaj kar lahko tudi zdravi, blaži. Ne samo da opozarja na pomebna družbne vprašanja, ampak opravlja tudi neko negovalno delo."
Nedvomno je epidemija virusa ustavila javno življenje in nam zagotovila obilico prostega časa. Pravzaprav preveč časa, ki pa ga nekateri niso mogli preživeti v naravi, saj so zaradi ponekod strogih ukrepov bili omejeni samo na površino svojih stanovanj. Izsledki raziskav kažejo, da je epidemija povzročila pravo poplavo kreativnosti, ki vre iz dnevnih sob hiš in balkonov stolpnic. Dr. Svanibor Pettan:
"Gre za spontano od navdiha odvisno muziciranje, katerega namen je komuniciranje s sorodniki, prijatelji ali pa popolnimi neznanci preko sodobnih tehnologij. Obstajajo pa tudi napovedani, časovno določeni dogodki, kot so glasbene prakse na balkonih. Analiza rezultatov je pokazala, da je koronavirus dejansko vzpodbudil kreativnost, rezultati pa so v zelo širokem kvalitativnem obsegu, če upoštevamo parametre glasbe, besedila , izvedbe ali denimo video-predstavitve. V tako imenovanem korona-repertorju, ki ga najdemo na portalu Youtube, prevladujejo predvsem predelave starejših in dobro znanih pesmi, nastajajo pa tudi nove pesmi, ki so pogojene z razmerami."
Neveljaven email naslov