Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pandemija postaja katalizator številnih napetosti. Odnosi med ZDA in Kitajsko se naglo zaostrujejo, volje za sodelovanje je vse manj
Ameriški predsednik Donald Trump naglo zaostruje svojo retoriko in odnose s Kitajsko. Ti so se sicer močno poslabšali že med ostro dvoletno trgovinsko vojno, pandemija covida je ta trend še močno poslabšala. Bolezen v Združenih državah Amerike zahteva močan davek, zelo hude posledice čuti tudi gospodarstvo, zato podpora aktualnemu predsedniku slabi. Donald Trump za pandemijo krivi Kitajsko, primerjal jo je z japonskim napadom na Pearl Harbor. Grozi tudi, da bo po 41 letih prekinil diplomatske stike s Kitajsko.
"Uporablja vsa sredstva, četudi so nelegitimna, da povečuje svojo moč in možnost za ponovno izvolitev," poudarja strokovnjakinja za mednarodne odnose dr. Ana Bojinović Fenko. "To je seveda slaba državniška drža, ki vpliva tudi na zunanje odnose."
Ob tem moramo upoštevati, da se je v zadnjih letih spremenila tudi politika na drugi strani Tihega oceana.
"Kitajski predsednik Xi Jinping je prekinil z doktrino pokojnega Deng Xiaopinga, ki je položil temelje sodobni Kitajski, kot jo poznamo. Dengova zunanja politika je temeljila na maksimi »skrij svetlobo in neguj moč«, ki je pomenila, da se ne izpostavljaš, da nisi aroganten in da ne pokažeš, koliko si dejansko močan. Xi Jinping ravna ravno nasprotno, je precej agresiven in je že mnogo pred pandemijo Evropi kazal zobe," izpostavlja ključno spremembo v kitajski potitiki dolgoletna dopisnica časopisne hiše Delo s Kitajske Zorana Baković.
Razmere so dodatno nestabilne zaradi gospodarske krize, ki so jo sprožili ukrepi, povezani s pandemijo.
"Tako ameriška kot kitajska oblast sta večji del svoje legitimnosti črpali iz močnega gospodarstva in gospodarskega razvoja. Zdaj je covid 19 gospodarstvu močno pristrigel krila, s tem je na obeh straneh izpuhtel velik del te legitimnosti," poudarja ekonomist dr. Matevž Rašković z Univerze Viktorija na Novi Zelandiji.
Vse bolj nazorno se kaže, da utegne postati pandemija katalizator številnih napetosti, ki so se pripravljale že dlje časa.
"Resnično je zelo zaskrbljujoče, da je do izbruha pandemije prišlo natanko v času, ko imamo dva takšna nepredvidljiva voditelja na obeh straneh Tihega oceana. Na eni strani Trumpa, ki je izredno nekompetenten in zato tudi zelo nepredvidljiv – in resnično je velik problem, če je takšna velesila nepredvidljiva –, ter na drugi strani Xi Jinpinga, ki je sprožil zastrašujoč plaz kitajskega nacionalizma ter izrednih pričakovanj. Še več: namesto da bi svojo deželo liberaliziral in uravnovesil cel spekter kitajskih zelo kompleksnih notranjih problemov, jo Xi Jinping le še bolj centralizira. To pa pomeni, da pritisk na ventile, ki jih ni veliko – Tajvan je denimo eden izmed njih –, postaja vse bolj neznosen. ," še opozarja Zorana Baković.
916 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Pandemija postaja katalizator številnih napetosti. Odnosi med ZDA in Kitajsko se naglo zaostrujejo, volje za sodelovanje je vse manj
Ameriški predsednik Donald Trump naglo zaostruje svojo retoriko in odnose s Kitajsko. Ti so se sicer močno poslabšali že med ostro dvoletno trgovinsko vojno, pandemija covida je ta trend še močno poslabšala. Bolezen v Združenih državah Amerike zahteva močan davek, zelo hude posledice čuti tudi gospodarstvo, zato podpora aktualnemu predsedniku slabi. Donald Trump za pandemijo krivi Kitajsko, primerjal jo je z japonskim napadom na Pearl Harbor. Grozi tudi, da bo po 41 letih prekinil diplomatske stike s Kitajsko.
"Uporablja vsa sredstva, četudi so nelegitimna, da povečuje svojo moč in možnost za ponovno izvolitev," poudarja strokovnjakinja za mednarodne odnose dr. Ana Bojinović Fenko. "To je seveda slaba državniška drža, ki vpliva tudi na zunanje odnose."
Ob tem moramo upoštevati, da se je v zadnjih letih spremenila tudi politika na drugi strani Tihega oceana.
"Kitajski predsednik Xi Jinping je prekinil z doktrino pokojnega Deng Xiaopinga, ki je položil temelje sodobni Kitajski, kot jo poznamo. Dengova zunanja politika je temeljila na maksimi »skrij svetlobo in neguj moč«, ki je pomenila, da se ne izpostavljaš, da nisi aroganten in da ne pokažeš, koliko si dejansko močan. Xi Jinping ravna ravno nasprotno, je precej agresiven in je že mnogo pred pandemijo Evropi kazal zobe," izpostavlja ključno spremembo v kitajski potitiki dolgoletna dopisnica časopisne hiše Delo s Kitajske Zorana Baković.
Razmere so dodatno nestabilne zaradi gospodarske krize, ki so jo sprožili ukrepi, povezani s pandemijo.
"Tako ameriška kot kitajska oblast sta večji del svoje legitimnosti črpali iz močnega gospodarstva in gospodarskega razvoja. Zdaj je covid 19 gospodarstvu močno pristrigel krila, s tem je na obeh straneh izpuhtel velik del te legitimnosti," poudarja ekonomist dr. Matevž Rašković z Univerze Viktorija na Novi Zelandiji.
Vse bolj nazorno se kaže, da utegne postati pandemija katalizator številnih napetosti, ki so se pripravljale že dlje časa.
"Resnično je zelo zaskrbljujoče, da je do izbruha pandemije prišlo natanko v času, ko imamo dva takšna nepredvidljiva voditelja na obeh straneh Tihega oceana. Na eni strani Trumpa, ki je izredno nekompetenten in zato tudi zelo nepredvidljiv – in resnično je velik problem, če je takšna velesila nepredvidljiva –, ter na drugi strani Xi Jinpinga, ki je sprožil zastrašujoč plaz kitajskega nacionalizma ter izrednih pričakovanj. Še več: namesto da bi svojo deželo liberaliziral in uravnovesil cel spekter kitajskih zelo kompleksnih notranjih problemov, jo Xi Jinping le še bolj centralizira. To pa pomeni, da pritisk na ventile, ki jih ni veliko – Tajvan je denimo eden izmed njih –, postaja vse bolj neznosen. ," še opozarja Zorana Baković.
Neveljaven email naslov