Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pandemija postaja katalizator številnih napetosti. Odnosi med ZDA in Kitajsko se naglo zaostrujejo, volje za sodelovanje je vse manj
Ameriški predsednik Donald Trump naglo zaostruje svojo retoriko in odnose s Kitajsko. Ti so se sicer močno poslabšali že med ostro dvoletno trgovinsko vojno, pandemija covida je ta trend še močno poslabšala. Bolezen v Združenih državah Amerike zahteva močan davek, zelo hude posledice čuti tudi gospodarstvo, zato podpora aktualnemu predsedniku slabi. Donald Trump za pandemijo krivi Kitajsko, primerjal jo je z japonskim napadom na Pearl Harbor. Grozi tudi, da bo po 41 letih prekinil diplomatske stike s Kitajsko.
"Uporablja vsa sredstva, četudi so nelegitimna, da povečuje svojo moč in možnost za ponovno izvolitev," poudarja strokovnjakinja za mednarodne odnose dr. Ana Bojinović Fenko. "To je seveda slaba državniška drža, ki vpliva tudi na zunanje odnose."
Ob tem moramo upoštevati, da se je v zadnjih letih spremenila tudi politika na drugi strani Tihega oceana.
"Kitajski predsednik Xi Jinping je prekinil z doktrino pokojnega Deng Xiaopinga, ki je položil temelje sodobni Kitajski, kot jo poznamo. Dengova zunanja politika je temeljila na maksimi »skrij svetlobo in neguj moč«, ki je pomenila, da se ne izpostavljaš, da nisi aroganten in da ne pokažeš, koliko si dejansko močan. Xi Jinping ravna ravno nasprotno, je precej agresiven in je že mnogo pred pandemijo Evropi kazal zobe," izpostavlja ključno spremembo v kitajski potitiki dolgoletna dopisnica časopisne hiše Delo s Kitajske Zorana Baković.
Razmere so dodatno nestabilne zaradi gospodarske krize, ki so jo sprožili ukrepi, povezani s pandemijo.
"Tako ameriška kot kitajska oblast sta večji del svoje legitimnosti črpali iz močnega gospodarstva in gospodarskega razvoja. Zdaj je covid 19 gospodarstvu močno pristrigel krila, s tem je na obeh straneh izpuhtel velik del te legitimnosti," poudarja ekonomist dr. Matevž Rašković z Univerze Viktorija na Novi Zelandiji.
Vse bolj nazorno se kaže, da utegne postati pandemija katalizator številnih napetosti, ki so se pripravljale že dlje časa.
"Resnično je zelo zaskrbljujoče, da je do izbruha pandemije prišlo natanko v času, ko imamo dva takšna nepredvidljiva voditelja na obeh straneh Tihega oceana. Na eni strani Trumpa, ki je izredno nekompetenten in zato tudi zelo nepredvidljiv – in resnično je velik problem, če je takšna velesila nepredvidljiva –, ter na drugi strani Xi Jinpinga, ki je sprožil zastrašujoč plaz kitajskega nacionalizma ter izrednih pričakovanj. Še več: namesto da bi svojo deželo liberaliziral in uravnovesil cel spekter kitajskih zelo kompleksnih notranjih problemov, jo Xi Jinping le še bolj centralizira. To pa pomeni, da pritisk na ventile, ki jih ni veliko – Tajvan je denimo eden izmed njih –, postaja vse bolj neznosen. ," še opozarja Zorana Baković.
898 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Pandemija postaja katalizator številnih napetosti. Odnosi med ZDA in Kitajsko se naglo zaostrujejo, volje za sodelovanje je vse manj
Ameriški predsednik Donald Trump naglo zaostruje svojo retoriko in odnose s Kitajsko. Ti so se sicer močno poslabšali že med ostro dvoletno trgovinsko vojno, pandemija covida je ta trend še močno poslabšala. Bolezen v Združenih državah Amerike zahteva močan davek, zelo hude posledice čuti tudi gospodarstvo, zato podpora aktualnemu predsedniku slabi. Donald Trump za pandemijo krivi Kitajsko, primerjal jo je z japonskim napadom na Pearl Harbor. Grozi tudi, da bo po 41 letih prekinil diplomatske stike s Kitajsko.
"Uporablja vsa sredstva, četudi so nelegitimna, da povečuje svojo moč in možnost za ponovno izvolitev," poudarja strokovnjakinja za mednarodne odnose dr. Ana Bojinović Fenko. "To je seveda slaba državniška drža, ki vpliva tudi na zunanje odnose."
Ob tem moramo upoštevati, da se je v zadnjih letih spremenila tudi politika na drugi strani Tihega oceana.
"Kitajski predsednik Xi Jinping je prekinil z doktrino pokojnega Deng Xiaopinga, ki je položil temelje sodobni Kitajski, kot jo poznamo. Dengova zunanja politika je temeljila na maksimi »skrij svetlobo in neguj moč«, ki je pomenila, da se ne izpostavljaš, da nisi aroganten in da ne pokažeš, koliko si dejansko močan. Xi Jinping ravna ravno nasprotno, je precej agresiven in je že mnogo pred pandemijo Evropi kazal zobe," izpostavlja ključno spremembo v kitajski potitiki dolgoletna dopisnica časopisne hiše Delo s Kitajske Zorana Baković.
Razmere so dodatno nestabilne zaradi gospodarske krize, ki so jo sprožili ukrepi, povezani s pandemijo.
"Tako ameriška kot kitajska oblast sta večji del svoje legitimnosti črpali iz močnega gospodarstva in gospodarskega razvoja. Zdaj je covid 19 gospodarstvu močno pristrigel krila, s tem je na obeh straneh izpuhtel velik del te legitimnosti," poudarja ekonomist dr. Matevž Rašković z Univerze Viktorija na Novi Zelandiji.
Vse bolj nazorno se kaže, da utegne postati pandemija katalizator številnih napetosti, ki so se pripravljale že dlje časa.
"Resnično je zelo zaskrbljujoče, da je do izbruha pandemije prišlo natanko v času, ko imamo dva takšna nepredvidljiva voditelja na obeh straneh Tihega oceana. Na eni strani Trumpa, ki je izredno nekompetenten in zato tudi zelo nepredvidljiv – in resnično je velik problem, če je takšna velesila nepredvidljiva –, ter na drugi strani Xi Jinpinga, ki je sprožil zastrašujoč plaz kitajskega nacionalizma ter izrednih pričakovanj. Še več: namesto da bi svojo deželo liberaliziral in uravnovesil cel spekter kitajskih zelo kompleksnih notranjih problemov, jo Xi Jinping le še bolj centralizira. To pa pomeni, da pritisk na ventile, ki jih ni veliko – Tajvan je denimo eden izmed njih –, postaja vse bolj neznosen. ," še opozarja Zorana Baković.
Na slovenske univerze se postopoma uvajajo predavanja v angleščini. Vendar ne le za tuje, ampak tudi za slovenske študente. Predlog novega visokošolskega zakona dopušča možnost, da slovenski študentje na slovenskih univerzah poslušajo predavanja v angleščini. Kako bo to vplivalo na kakovost slovenskih univerz in razvoj slovenskega jezika, bomo vprašali ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala, prorektorja Univerze v Ljubljani Gorana Turka, vodjo Službe za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo Simono Bergoč in jezikoslovko Moniko Kalin Golob. Oddajo je pripravil Aleksander Čobec.
Vsaka četrta ženska v Sloveniji je doživela fizično nasilje od svojega 15. leta starosti dalje, vsaka druga ženska pa je v zadnjih 12 mesecih doživela psihično nasilje. To so dejstva, ki izhajajo iz uradnih statistik.V 721 od skupno 783 obravnavanih kaznivih dejanj nasilja v družini v letošnji prvi polovici leta je bila žrtev ženska. Ob izteku mednarodnih dnevov boja proti nasilju nad ženskami, bomo v tokratni Intelekti spregovorili o tej pereči problematiki in o vlogi države pri preprečevanju nasilja. Svoja stališča so soočili dr. Darja Zaviršek iz Fakultete za socialno delo, mag. Ružica Boškić iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Jana Lovšin vodja Službe za enake možnosti in mednarodno sodelovanje, Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo in mag. Matija Vidmar iz Ministrstva za pravosodje. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Veseli december je tu in z njim čas druženja, praznovanja in obdarovanja. Trgovci so letos s svojo praznično ponudbo zelo pohiteli, saj pravzaprav že mesec dni, od začetka novembra, ustvarjajo božično novoletno vzdušje. Zakaj tako zgodaj? Kako na to reagirajo potrošniki, ki so od začetka krize močno spremenili svoje nakupne navade? Kaj sicer pomenijo prazniki za trgovce in kakšnih strategij se poslužujejo? V Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman, odgovarjajo prof. dr. Maja Makovec Brenčič z Ekonomske fakultete, prof. dr. Breda Luthar s Fakultete za družbene vede in doc. dr. Miro Kline s Fakultete za družbene vede.
Tokratna Intelekta je poklon letošnjim Zoisovim nagrajencem. Dr. Zinka Zorko, prof. dr. Tanja Dominko, izr. prof. Miran Gaberšček, prof. dr. Janko Kos, prof. dr. Dušanka Janežič, prof. dr. Simon Horvat, prof. dr. Nada Lavrač, prof. dr. Tomaž Zwitter, dr. Mirko Mikola, doc. dr. Saša Krmpotič, dr. Mirko Prošek, dr. Janko Žmitek, dr. Maja Milivojević Fir, dr. Andrej Šmidovnik, dr. Alenka Golc Wondra, dr. Monika Vidmar Stražišar in dr. Samo Andrenšek bodo govorili o svojem delu, dosežkih in izzivih.
Odkritje približno 1,8 miliona let stare lobanje Homo erectusa in drugih hominidnih fosilov v Gruziji pomembno dopolnjuje dozdajšnje vedenje o človekovi evoluciji. Govori v prid temu, da so se selitve iz zibelke človeštva - Afrike - zgodile veliko prej, kot so znanstveniki domnevali. Zgodnji prednik človeka naj bi bil ena sama vrsta, vendar z velikimi morfološkimi razlikami. Nov pogled na evolucijo človeka je Barbara Belehar Drnovšek odkrivala s sogovornikoma dr. Barbbaro Bajd in mag. Matijo Križnarjem.
Pet let od začetka gospodarske krize se na milijone Evropejcev pogreza v čedalje hujšo revščino. Število brezposelnih raste. Ljudje s polnim delovnim časom ne zaslužijo več za dostojno življenje in pokojnino. Družine, gospodinjstva in posamezniki se vsak mesec borijo za preživetje. Vedno bolj je jasno, da tudi zaposlenost ne pomeni več življenja brez revščine. V Intelekti smo med drugim spregovorili o novi kategoriji revežev – o revnih zaposlenih. Svoje poglede in razmišljanja so soočili Dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo, mag. Simona Smolej iz Inštituta za socialno varstvo in Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Komentarji uporabnikov pod novinarskimi prispevki na spletnih medijih so pogosto žaljivi, neredko gre tudi za sovražni govor. Zakaj uporabniki pod plaščem anonimnosti širijo sovražni govor? Kdo je odgovoren? Gostje prof.dr. Karmen Erjavec (FDV), Jelena Burnik (Urad informacijskega pooblaščenca), Nataša Briški (Metina lista) in Kaja Jakopič (MMC).
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Neveljaven email naslov