O tem ali smo po obdobju epidemije tudi javni prostor uzrli v drugačni luči

Po dveh mesecih socialne izolacije in izrednih ukrepov zaradi pandemije koronavirusa, se življenje počasi vrača na ulice in v sfero javnosti. Prej prazen javni prostor ponovno zapolnjujejo vsakdanje poti, opravki in srečevanja ljudi. Vprašanje ali se bomo povsem vrnili na stare tire in v znano normalnost pa zaenkrat še vedno nakazuje precej dilem in vzbuja negotovo vzdušje, saj nad nami ves čas bdi realna možnost ponovne vzpostavitve izrednih razmer. V obdobju epidemije sta se drastično spremenila tudi pomen in vloga javnega prostora. Kot poudarja arhitekt, publicist, član uredništva revije Outsider in član skupine Nonument, Miloš Kosec je prva in najbolj očitna prostorska posledica epidemije spoznanje, da se lahko stvari radikalno, globalno in naenkrat spremenijo in da je javni prostor tista fizična sfera, s katero lahko oblast operira bistveno bolj svobodno in po svoje kot v zasebni sferi, v sferi lastnih domov. Ob tem pa smo lahko videli relativno redko manifestacijo javnega življenja v grškem smislu, dodaja Miloš Kosec in sicer v poskusu opozarjanja na to, da bi bilo treba participirat pri odločitvah vladanja o javnem prostoru in pri odločitvah o drugih javnih zadevah.

Govorim o protestih, ki so se odvili na javnem trgu. Javni prostor ne samo kot površina trgovanja in srečevanja, površina kjer se odvijajo socialni stiki, ampak javni prostor kot prostor politike, demokracije in soodločanja

Zala Velkavrh iz neprofitnega urbanističnega studia prostoRož poudarja, da je bilo polnjenje javnega prostora s politično vsebino izvedeno na bistveno bolj kreativni način kot v preteklosti

Meni je bilo zanimivo opazovati kako so ljudje neka določena pravila kreativno predelali; da so prostor protesta raztegnili na več ulic, da so uporabili dovoljeno prevozno sredstvo, da so se premikali in ne ustvarjali gneče, ki bi ogrožala zdravje in tudi sicer se mi zdi, da so ljudje pričeli uporabljati javni prostor bistveno bolj drugače

Ob vprašanju kako misliti javni prostor in javno sfero po krizi zaradi koronavirusa, se po mnenju sogovornikov odpira vrsta povsem novih vidikov in nepričakovanih priložnosti za vzpostavitev bolj pravične, strpne in trajnostno naravnane družbe.