Kako bi lahko varnostna razdalja in vsi drugi omejevalni ukrepi vplivali na razvoj najmlajših in družbo v celoti?

Nekako smo se že navadili, da se ob pozdravu ne rokujemo in ne objamemo, da si razkužujemo roke, da v zaprtih prostorih nosimo maske, da tistega, ki zakašlja, čudno pogledamo, in da, kjer lahko in kjer ne pozabimo, vzdržujemo priporočeno razdaljo najmanj meter in pol. Kaj ta nova normalnost, kot nekateri imenujejo nov način vedenja, prinaša dolgoročno? Kaj fizična distanca, strah pred okužbo, negotovost in druge omejitve družabnega življenja pomenijo v razvoju najmlajših in najstnikov? Ali pa na področju izobraževanja, na katerem so že znani različni scenariji o tem, kako bo potekalo prihodnje šolsko leto. Ti vključujejo tudi izobraževanje na daljavo in neživljenjska priporočila, smo večkrat slišali. A kako sploh zagotoviti dober učni proces, če bi se epidemiološka slika poslabševala? Katerim načelom dati prednost – zdravstvenim, pedagoškim, psihološkim? Kako iskati ravnovesje – med čim bolj celostnim razvojem otroka, zagotavljanjem varnega družinskega in šolskega okolja, kakovostjo znanja in izobraževanja ter zdravstvene slike celotne družbe? In če bo tudi v prihodnje vsaj del, če ne vse šolanje, potekalo na daljavo, kakšne šolarje, študente, posameznike in državljane bi vzgojil tak vzgojno-izobraževalni sistem, ki temelji na distanci?

Dr. Damijan Štefanc: "Temelj vsakega pedagoškega procesa, ne glede na to, na kateri stopnji poteka, je odnos: odnos med učiteljem in učenci, odnos med učenci samimi, odnos tudi med učitelji samimi in odnos med učitelji in starši. In od kakovosti tega odnosa je odvisno, kako bomo uresničevali najširše vzgojno-izobraževalne cilje, ki si jih zastavimo v naših predšolskih in šolskih institucijah."

Psihologinja Bojana Moškrič opozarja na najmlajše, ki svet okoli sebe spoznavajo prek svojih staršev, bližine, dotika, obraza. Če je obraz zakrit in ker otrok čuti tudi negotovost ali celo strah staršev, to ni dobra popotnica za njegov razvoj. Sprašuje se, kako bo septembra potekalo uvajanje v vrtec. Tudi na višjih stopnjah izobraževanja so dileme o tem, kako naj bi potekal učni proces, velike. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pri tem opozarjajo, da je mnenje, da na terciarni ravni izobraževanja izzivov ali težav z izobraževanjem na daljavo ni, zmotno. Zato so objavili izjavo z naslovom Neposredna izvedba študijskega procesa na fakultetah je temelj univerzitetnega izobraževanja.

Gosti: specialistki klinične psihologije in psihoterapevtki dr. Polona Matjan Štuhec in Bojana Moškrič, obe z Inštituta za klinično psihologijo in psihoterapijo, sociolog redni prof. dr. Roman Kuhar, tudi dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in pedagog izr. prof. dr. Damijan Štefanc, prav tako z ljubljanske filozofske fakultete.