Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
01.09.2020 48 min

Zakaj si tako težko nataknemo zaščitno masko?


Za uporabo mask so utemeljeni medicinski pa tudi moralni razlogi. Najmlajša umrla bolnica v Sloveniji je bila stara le 49 let

Če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in v medijih, lahko razberemo, da odpor proti zaščitnim maskam in drugim preventivnim ukrepom za boj proti epidemiji covida, narašča. Postaja vedno bolj glasen in agresiven. Mnenja se krešejo tudi okoli vprašanja: »Zaščitne maske da ali ne?« V Intelekti odgovarjajo doktorji znanosti iz šestih različnih strok: fizičarka prof. dr. Maja Remškar (Institut Jožef Stefan), infektolog in specialist intenzivne medicine Tomaž Vovko (Infekcijska klinika Ljubljana), komunikologinja prof. dr. Tanja Kamin (FDV), virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar (NIB), filozof prof. dr. Igor Pribac (Filozofska fakulteta Ljubljana) in kirurg prof. dr. Uroš Ahčan (UKC Ljubljana).

V središču tokratne Intelekte so zaščitne maske. Kaj o zaščitnih maskah vemo do zdaj? Zakaj nam je stroka maske najprej odsvetovala, zdaj pa jih priporoča? Kaj o maskah drži in kaj ne? Zakaj si nekateri zaščitno masko tako težko nataknejo?

Ko infektolog Tomaž Vovko pride v službo, si najprej obleče zaščitna oblačila: podobleko, dva zaščitna plašča, posebne nogavice in obuvala, dva para rokavic in skafander – ali pa, namesto skafandra – zaščitno kapo, očala in FFP3 zaščitno masko. Tomaž Vovko dela na Intenzivnem oddelku Infekcijske klinike, kjer zdravi najtežje bolnike s covidom. Njihovo življenje pogosto visi na nitki. »Obstajajo ljudje, ki meni rečejo, jaz ne verjamem v ta virus. To je zarota. To je pretirano. In ti ljudje potem ne želijo imeti zaščitnih mask.«

Fizičarka Maja Remškar je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi preverjala učinkovitost zaščitnih mask. Njen odgovor na pomislek, ali ni virus tako majhen, da se brez težav izmuzne skozi masko, je zato znanstven in dokazan. »Na podlagi naših rezultatov lahko rečem, da blago kirurških mask prepušča manj kot en odstotek teh delcev. To pomeni, da virusi skozi tako masko ne morejo.«

Komunikologinja Tanja Kamin pojasnjuje, da so naša stališča o zaščiti z maskami odvisna tudi od tega, kako in kakšne informacije o maskah in covidu dobimo.»Na začetku so se ljudje, vsaj tisti, s katerimi smo govorili v okviru raziskave, brez izjeme držali zaščitnih ukrepov. Skrbeli so, da ne bi okužili sebe. Še bolj zanimivo spoznanje pa je, da so bili vsi zelo obremenjeni s tem, da ne bi slučajno oni sami okužili koga drugega.«

Filozof Igor Pribac je v pogovoru izpostavil še en pomemben vidik uporabe zaščitnih mask. Zaščitne maske je pogledal skozi antropološki zorni kot. »Maska prekrije velik del obraza in ga naredi manj prepoznavnega, kot je bil prej. S tem prekine nenapisano vendar uveljavljeno pravilo, po katerem naj bi ljudje drug drugemu kazali svoj obraz. Obraz je namreč tisti del našega telesa, ki je tako rekoč univerzalno razpoznaven.«

Odpor proti nošenju mask in proti drugim preventivnim ukrepom za upočasnitev širjenja epidemije skrbi virologinjo in biotehnologinjo Majo Ravnikar. »Doktor Ihan je v enem svojih prispevkov psihološko razložil, da gre za pojave v družbi, ki so do neke mere sicer pričakovani. Ljudje v situacijah, ki jih ne morejo nadzorovati, vse skupaj zanikajo.«

Kirurg Uroš Ahčan pravi, da je maska fizična pregrada, mehanska zaščita, ki ima ob pravilni uporabi številne prednosti, sam pa vidi tudi nekatere slabosti. »Ker maske niso transparentne, ne moreš izražati svojih čustev in tudi ne normalno komunicirati. Govorica telesa je okrnjena. Pregled z masko je drugačen. Brez maske takoj opaziš, ali je bolnik zadovoljen, ali ne, kakšne so ob dotiku bolečine, kakšne so njegove reakcije. Pričakujem, da bo industrija za ta namen izdelala transparentne maske.«

Po podatkih Univerze Johns Hopkins (1. 9. 2020) se je po svetu z novim koronavirusom sars-cov 2 okužilo že več kot 25 milijonov ljudi, 850.000 jih je zaradi covida umrlo. Za primerjavo: to je več kot za malarijo ali hivom. Kaj pa pravijo številke za Slovenijo? Po podatkih covid-19 sledilnika je bilo pri nas že več kot 2.900 potrjenih okužb z novim koronavirusom. Do včeraj je v Sloveniji zaradi covida umrlo 133 prebivalk in prebivalcev.


Intelekta

916 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

01.09.2020 48 min

Zakaj si tako težko nataknemo zaščitno masko?


Za uporabo mask so utemeljeni medicinski pa tudi moralni razlogi. Najmlajša umrla bolnica v Sloveniji je bila stara le 49 let

Če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in v medijih, lahko razberemo, da odpor proti zaščitnim maskam in drugim preventivnim ukrepom za boj proti epidemiji covida, narašča. Postaja vedno bolj glasen in agresiven. Mnenja se krešejo tudi okoli vprašanja: »Zaščitne maske da ali ne?« V Intelekti odgovarjajo doktorji znanosti iz šestih različnih strok: fizičarka prof. dr. Maja Remškar (Institut Jožef Stefan), infektolog in specialist intenzivne medicine Tomaž Vovko (Infekcijska klinika Ljubljana), komunikologinja prof. dr. Tanja Kamin (FDV), virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar (NIB), filozof prof. dr. Igor Pribac (Filozofska fakulteta Ljubljana) in kirurg prof. dr. Uroš Ahčan (UKC Ljubljana).

V središču tokratne Intelekte so zaščitne maske. Kaj o zaščitnih maskah vemo do zdaj? Zakaj nam je stroka maske najprej odsvetovala, zdaj pa jih priporoča? Kaj o maskah drži in kaj ne? Zakaj si nekateri zaščitno masko tako težko nataknejo?

Ko infektolog Tomaž Vovko pride v službo, si najprej obleče zaščitna oblačila: podobleko, dva zaščitna plašča, posebne nogavice in obuvala, dva para rokavic in skafander – ali pa, namesto skafandra – zaščitno kapo, očala in FFP3 zaščitno masko. Tomaž Vovko dela na Intenzivnem oddelku Infekcijske klinike, kjer zdravi najtežje bolnike s covidom. Njihovo življenje pogosto visi na nitki. »Obstajajo ljudje, ki meni rečejo, jaz ne verjamem v ta virus. To je zarota. To je pretirano. In ti ljudje potem ne želijo imeti zaščitnih mask.«

Fizičarka Maja Remškar je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi preverjala učinkovitost zaščitnih mask. Njen odgovor na pomislek, ali ni virus tako majhen, da se brez težav izmuzne skozi masko, je zato znanstven in dokazan. »Na podlagi naših rezultatov lahko rečem, da blago kirurških mask prepušča manj kot en odstotek teh delcev. To pomeni, da virusi skozi tako masko ne morejo.«

Komunikologinja Tanja Kamin pojasnjuje, da so naša stališča o zaščiti z maskami odvisna tudi od tega, kako in kakšne informacije o maskah in covidu dobimo.»Na začetku so se ljudje, vsaj tisti, s katerimi smo govorili v okviru raziskave, brez izjeme držali zaščitnih ukrepov. Skrbeli so, da ne bi okužili sebe. Še bolj zanimivo spoznanje pa je, da so bili vsi zelo obremenjeni s tem, da ne bi slučajno oni sami okužili koga drugega.«

Filozof Igor Pribac je v pogovoru izpostavil še en pomemben vidik uporabe zaščitnih mask. Zaščitne maske je pogledal skozi antropološki zorni kot. »Maska prekrije velik del obraza in ga naredi manj prepoznavnega, kot je bil prej. S tem prekine nenapisano vendar uveljavljeno pravilo, po katerem naj bi ljudje drug drugemu kazali svoj obraz. Obraz je namreč tisti del našega telesa, ki je tako rekoč univerzalno razpoznaven.«

Odpor proti nošenju mask in proti drugim preventivnim ukrepom za upočasnitev širjenja epidemije skrbi virologinjo in biotehnologinjo Majo Ravnikar. »Doktor Ihan je v enem svojih prispevkov psihološko razložil, da gre za pojave v družbi, ki so do neke mere sicer pričakovani. Ljudje v situacijah, ki jih ne morejo nadzorovati, vse skupaj zanikajo.«

Kirurg Uroš Ahčan pravi, da je maska fizična pregrada, mehanska zaščita, ki ima ob pravilni uporabi številne prednosti, sam pa vidi tudi nekatere slabosti. »Ker maske niso transparentne, ne moreš izražati svojih čustev in tudi ne normalno komunicirati. Govorica telesa je okrnjena. Pregled z masko je drugačen. Brez maske takoj opaziš, ali je bolnik zadovoljen, ali ne, kakšne so ob dotiku bolečine, kakšne so njegove reakcije. Pričakujem, da bo industrija za ta namen izdelala transparentne maske.«

Po podatkih Univerze Johns Hopkins (1. 9. 2020) se je po svetu z novim koronavirusom sars-cov 2 okužilo že več kot 25 milijonov ljudi, 850.000 jih je zaradi covida umrlo. Za primerjavo: to je več kot za malarijo ali hivom. Kaj pa pravijo številke za Slovenijo? Po podatkih covid-19 sledilnika je bilo pri nas že več kot 2.900 potrjenih okužb z novim koronavirusom. Do včeraj je v Sloveniji zaradi covida umrlo 133 prebivalk in prebivalcev.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov