Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
08.12.2020 38 min

Množične migracije potrošnikov na splet


Praznična potrošnja med epidemijo

Decembrski nakupi so bili evforično-stresna mešanica prisile, užitka in tesnobe. Letos gneče v nakupovalnih središčih zagotovo ne bo, saj ta hip to niso svetišča potrošništva, ampak prostori morebitne kontaminacije, okužbe z virusom, ki je ustavil svet. Nakupovanje se tako seli na splet, pa tudi praznični dogodki in druženje. Praznovanje v družinskem in prijateljskem krogu bi moralo letos, če želimo preprečiti širjenje okužbe s koronavirusom, potekati prek zaslonov, od doma, na daljavo.

Digitalne naprave zdaj uporabljamo bolj funkcionalno kot kadar koli, kar ni slabo, vendar Špela Reš iz centra pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta Logout opozarja, da pred zasloni preživimo bistveno preveč časa. Tja se moramo odpraviti tudi po nujnih nakupih, decembra so to darila. Nakupovanje prek spleta je v marsikaterem pogledu enostavnejše in hitrejše od nakupovanja v fizičnem prostoru. Težava nastane takrat, ko z nakupovanjem nadomeščamo nekaj drugega, kadar nam nakupovanje pomeni odmik od težav in sproža pozitivna čustva. Špela Reš pravi, da to lahko vodi v zasvojenost z nakupovanjem:

"Škodljivo je kompulzivno nakupovanje, ko nakupovanje uporabljamo takrat, da pomirimo neprijetna čustva ali se odmaknemo od neprijetnih položajev. To je rizično. Pa tudi, ko kupujmo stvari, ki jih ne potrebujemo ali za njih nimamo dovolj sredstev, ko smo s tem preokupirani, da razmišljamo o nakupovanju, tudi kadar delamo kaj drugega. Po nakupu običajno pride občutek praznine, krivde, sramu. To so znaki, po katerih vemo, da to ni samo navadno nakupovanje, ampak je prevzelo funkcijo soočanja s stresom."

In stresa je ta hip zelo veliko. Kot pravijo strokovnjaki, je za nas najbolj stresna prav negotovost – laže se torej spoprimemo z napovedjo grozljivega izida kot pa z negotovostjo. In v času, ko se iz dneva v dan pričakuje spremembe, opuščanje starih ali sprejemanje novih ukrepov, je negotovosti ogromno. Pa tudi anksioznosti, depresije, jeze in agresije. Taka čustvena stanja vplivajo tudi na potrošnjo, zato se statistika zasvojenosti z nakupovanjem utegne spremeniti, kot pravi Špela Reš, obstaja možnost porasta zasvojenosti z nakupovanjem prek spleta.

December v potrošniški družbi zaseda posebno mesto, saj že vrsto let kultivira hiperpotrošnjo. Črni petek in spletni ponedeljek sta se iz Združenih držav Amerike, kjer se navezujeta na ameriški praznik zahvalnega dne, razširila po vsem svetu. Profesorica doktorica Breda Luthar s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani pojasnjuje, da je za sodobno potrošno kulturo značilna prav ta popolna integracija sanjarjenja o potrošnji in permanentnem imaginarnem trošenju. Potrošnja torej ni dodatek versko družinskemu prazniku, ampak je njegov sestavni del. Ne obstaja torej neki avtentični praznik in komercializacija tega, ampak je v moderni družbi v osnovi že to to. Doktorica Luthar pravi, da moralizacija okrog te množične potrošnje tako ni ključno vprašanje. Če posameznika v potrošniški družbi dobro opisuje geslo Trošim, torej sem. Kako se počuti tak posameznik, ko ne troši, ko ga torej ni? Doktorica Luthar odgovarja:

"Gre za občutek sodelovanja, da smo enakopraven del te družbe. Pri potrošni kulturi je torej ključno razredno vprašanje. Občutek, da nisi del teh ritualov, je izključujoč."

Tudi v tej luči je torej treba razumeti množično potrošnjo poceni izdelkov, saj ta pričara občutek enakopravnosti, vključenosti, pa tudi iluzijo drugačnega družbenega položaja.

Nakupovanje v fizičnem prostoru je letošnjo praznično sezono omejeno na najnujnejše izdelke, zato se tako rekoč vsa praznična potrošnja seli pred zaslone. Trgovci so bili na selitev potrošnikov na splet tokrat v primerjavi s prvim valom pripravljeni, poleg njih pa tudi spletni goljufi. Jasmina Mešić z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Si-Cert opozarja, da so ti vse bolj sofisticirani, prevare pa je vse težje prepoznati. Vedno sledijo nekim trendom. Od električnih koles, zaščitne opreme do kriptovalut, prek elektronske pošte ali družbenih medijev.

"Kjer koli je lahka pot, po kateri dosežemo širšo množico, tam so tudi goljufi."

Več o varnem nakupovanju prek spleta na varninainternetu.si.


Intelekta

916 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

08.12.2020 38 min

Množične migracije potrošnikov na splet


Praznična potrošnja med epidemijo

Decembrski nakupi so bili evforično-stresna mešanica prisile, užitka in tesnobe. Letos gneče v nakupovalnih središčih zagotovo ne bo, saj ta hip to niso svetišča potrošništva, ampak prostori morebitne kontaminacije, okužbe z virusom, ki je ustavil svet. Nakupovanje se tako seli na splet, pa tudi praznični dogodki in druženje. Praznovanje v družinskem in prijateljskem krogu bi moralo letos, če želimo preprečiti širjenje okužbe s koronavirusom, potekati prek zaslonov, od doma, na daljavo.

Digitalne naprave zdaj uporabljamo bolj funkcionalno kot kadar koli, kar ni slabo, vendar Špela Reš iz centra pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta Logout opozarja, da pred zasloni preživimo bistveno preveč časa. Tja se moramo odpraviti tudi po nujnih nakupih, decembra so to darila. Nakupovanje prek spleta je v marsikaterem pogledu enostavnejše in hitrejše od nakupovanja v fizičnem prostoru. Težava nastane takrat, ko z nakupovanjem nadomeščamo nekaj drugega, kadar nam nakupovanje pomeni odmik od težav in sproža pozitivna čustva. Špela Reš pravi, da to lahko vodi v zasvojenost z nakupovanjem:

"Škodljivo je kompulzivno nakupovanje, ko nakupovanje uporabljamo takrat, da pomirimo neprijetna čustva ali se odmaknemo od neprijetnih položajev. To je rizično. Pa tudi, ko kupujmo stvari, ki jih ne potrebujemo ali za njih nimamo dovolj sredstev, ko smo s tem preokupirani, da razmišljamo o nakupovanju, tudi kadar delamo kaj drugega. Po nakupu običajno pride občutek praznine, krivde, sramu. To so znaki, po katerih vemo, da to ni samo navadno nakupovanje, ampak je prevzelo funkcijo soočanja s stresom."

In stresa je ta hip zelo veliko. Kot pravijo strokovnjaki, je za nas najbolj stresna prav negotovost – laže se torej spoprimemo z napovedjo grozljivega izida kot pa z negotovostjo. In v času, ko se iz dneva v dan pričakuje spremembe, opuščanje starih ali sprejemanje novih ukrepov, je negotovosti ogromno. Pa tudi anksioznosti, depresije, jeze in agresije. Taka čustvena stanja vplivajo tudi na potrošnjo, zato se statistika zasvojenosti z nakupovanjem utegne spremeniti, kot pravi Špela Reš, obstaja možnost porasta zasvojenosti z nakupovanjem prek spleta.

December v potrošniški družbi zaseda posebno mesto, saj že vrsto let kultivira hiperpotrošnjo. Črni petek in spletni ponedeljek sta se iz Združenih držav Amerike, kjer se navezujeta na ameriški praznik zahvalnega dne, razširila po vsem svetu. Profesorica doktorica Breda Luthar s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani pojasnjuje, da je za sodobno potrošno kulturo značilna prav ta popolna integracija sanjarjenja o potrošnji in permanentnem imaginarnem trošenju. Potrošnja torej ni dodatek versko družinskemu prazniku, ampak je njegov sestavni del. Ne obstaja torej neki avtentični praznik in komercializacija tega, ampak je v moderni družbi v osnovi že to to. Doktorica Luthar pravi, da moralizacija okrog te množične potrošnje tako ni ključno vprašanje. Če posameznika v potrošniški družbi dobro opisuje geslo Trošim, torej sem. Kako se počuti tak posameznik, ko ne troši, ko ga torej ni? Doktorica Luthar odgovarja:

"Gre za občutek sodelovanja, da smo enakopraven del te družbe. Pri potrošni kulturi je torej ključno razredno vprašanje. Občutek, da nisi del teh ritualov, je izključujoč."

Tudi v tej luči je torej treba razumeti množično potrošnjo poceni izdelkov, saj ta pričara občutek enakopravnosti, vključenosti, pa tudi iluzijo drugačnega družbenega položaja.

Nakupovanje v fizičnem prostoru je letošnjo praznično sezono omejeno na najnujnejše izdelke, zato se tako rekoč vsa praznična potrošnja seli pred zaslone. Trgovci so bili na selitev potrošnikov na splet tokrat v primerjavi s prvim valom pripravljeni, poleg njih pa tudi spletni goljufi. Jasmina Mešić z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Si-Cert opozarja, da so ti vse bolj sofisticirani, prevare pa je vse težje prepoznati. Vedno sledijo nekim trendom. Od električnih koles, zaščitne opreme do kriptovalut, prek elektronske pošte ali družbenih medijev.

"Kjer koli je lahka pot, po kateri dosežemo širšo množico, tam so tudi goljufi."

Več o varnem nakupovanju prek spleta na varninainternetu.si.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov