Za številne (likovne) umetnike je Instagram odskočna deska

Instagram že dolgo ni samo kanal, na katerem objavljamo hipne trenutke svojega vsakdanjega življenja, temveč so nekateri v njem prepoznali tudi orodje za prodajo in promocijo. Tudi umetnosti. Številni ustvarjalci, predvsem imamo tu v mislih vizualne umetnike, lahko tako neposredno pritegnejo svoje občinstvo, ne da bi čakali galerista, ki bi jim omogočil razstavo, na kateri bi se predstavili ljudem. Pred časom so v članku na spletni strani CNN-a zapisali, da je Instagram predrugačil način prodaje in promocije umetnosti, kot ga poznamo iz 60. let prejšnjega stoletja, ko so začeli množično prirejati umetniške sejme. Pomena Instagrama pa se začenjajo zavedati tudi večje galerije in drugi veliki igralci s področja umetnosti. Nič nenavadnega namreč ni, da tudi največje zbiratelje najdemo na Instagramu in da so tam pravzaprav prisotni že bodoči zbiratelji, s katerimi je treba vzpostaviti odnose zdaj. Instagram pravzaprav od umetnika ali umetnice zahteva, naj izstopa s svojim umetniškim delom, se poveže z ljudmi na bolj intimni ravni, sebe in svoja dela pa morajo seveda predstaviti na vizualno privlačen način.

Instagram, ki nagovarja naše čute z vizualnimi dražljaji, je že od svojega začetka deloval kot neskončen fotoalbum. Na njem pogosto opazimo selfieje ali sebke, utrinke s potovanj, slastne in umetelno pripravljene jedi, hišne ljubljenčke, poleg tega pa je to družbeno omrežje postalo tudi orodje za razvoj podjetništva. To je spoznala tudi ilustratorka Alja Horvat, ki je tako prišla do obetavne kariere. Pohvali se lahko s sodelovanjem z domačimi in tujimi znamkami, kot so Barcaffe, Anthropologie, Renault, Urban Outfitters in Vichy. Štiriindvajsetletnica se je lani znašla na lestvici prestižne revije Forbes 30 najvplivnejših, najprepoznavnejših posameznikov s potencialom pod starostjo 30 let, in sicer v kategoriji umetnosti in mode. Prisotnost na Instagramu je dandanes že običajna, pove Alja Horvat: "Ravno zadnjič sem se pogovarjala z eno galeristko, ki je govorila o tem, da so tudi galerije na Instagramu in da tudi galerije iščejo prek Instagrama nove umetnike. Prav tako jih kontaktirajo kupci prek Instagrama, predvsem mlajša generacija. Najprej pogledaš na družbenih omrežjih. Vedno, ko slišim za kakšno podjetje, 'pofejsbukam' ali pogledam na Instagramu. Nekako smo navajeni na to."

"Račun na Instagramu sem si ustvarila zato, ker sem ugotovila, da večina umetnikov tu tudi objavlja svoja dela, predvsem zato, ker je IG vizualna platforma." – Alja Horvat

Instagram je tako za njo oziroma njeno kariero postal pomembna odskočna deska. Tako kot tudi za številne druge, ki so se pridružili temu novemu valu samouresničenih instagramovskih umetnikov, ki si utirajo svojo pot v svet umetnosti na spletu. V preteklosti so morali umetniki čakati na galerijo, da je razstavila njihova dela. Če sploh. Tudi dostop do razstave ni bil namenjen vsakomur. Zdaj lahko umetniki na Instagramu pokažejo ljudem, kar koli in kadar koli želijo. Je pa tudi res, da družbena omrežja za nas ustvarjajo mehurčke, v katerih smo s podobno mislečimi, dobivamo sporočila, ki sodijo v naše razmišljanje, slog življenja, hobije, službo … Torej lahko rečemo, da algoritmi za nas poiščejo umetnost, ki naj bi nam bila všeč, ne pa da mi poiščemo umetnost. Antropolog dr. Dan Podjed o tem: "Problem je, ker se dejansko še bolj zapiramo v svoje medijske mehurčke, v informacijske oblačke in ostajamo tam in potem ne vidimo ničesar drugega. Če recimo pogledate neko umetnino Alje Horvat, vam bosta Facebook ali Instagram seveda ponudila nekaj podobnega, ravno tako Google, in potem se v bistvu vse bolj oži naš interes, naša smer razmišljanja, namesto da bi si širili obzorja. Mislim, da je dobro, da imamo strokovnjake, ki za nas izberejo neke nove zamisli, ki nam pokažejo nekaj, kar ni v našem mehurčku, da nam skratka odpirajo obzorja. Jaz mislim, da je to bistvo kritikov, kuratorjev, tistih, ki nam pokažejo, kaj je pravzaprav lepo, tistih, ki nas vzgajajo, zdaj pa nas vzgajajo umetniki sami direktno prek Instagrama, pravzaprav je Instagram naš vzgojitelj."

Družabna omrežja tudi olajšajo iskanje ciljnega občinstva, meni ameriški pisatelj, predavatelj in umetnostni zgodovinar dr. Noah Charney: "V preteklosti oziroma v času pred družbenimi omrežji bi, če bi imeli kakšno razstavo, poskušali to promovirati na kakršen koli način, vendar bi v bistvu za to imeli na voljo en poskus. Lahko bi se šli gverilsko trženje, objavljali biltene ali pošiljali vabila in še kaj, ker si večina teh ljudi na začetku kariere tako ali tako ne bi mogla privoščiti plačanih oglasov in bi s tem upala, da se bodo ljudje pojavili. Zdaj vam ni treba imeti istih skrbi, lahko preizkusite 50 različnih nizov oglasov in vidite, na katerega se odzovejo ljudje, nato pa opustite tiste, na katere se ljudje ne odzivajo, in poskusite nove. Skratka, eksperimentirate, dokler ne najdete pravega občinstva. Od zunaj tako opazujemo le vaš uspeh, ne vidimo vsega dela, ki za tem stoji. Tako da mislim, da je zavajajoča misel, da samo odprete račun na Instagramu, objavite svoja dela in bum! To je to. V zakulisju se po navadi marsikaj dogaja, moraš biti precej spreten z računalniki in računalniško pismen z namenom, da dobiš veliko sledilcev na družabnem omrežju. Mislim, da moramo dati več zaslug tem ljudem, ki pridobijo sledilce. In pri tem so najspretnejši mladi, zato me pravzaprav ne preseneča, da so tisti v zgodnjih dvajsetih letih veliko boljši kot starejši, ki so preprosto navajeni drugih metod."

A ne moremo se izogniti vprašanju: štejejo več všečki ali strokovno mnenje? Če govorimo o množičnem mediju, potem sploh nima smisla govoriti o strokovnem vrednotenju, meni filozof dr. Lev Kreft: "Ker je to vrednotenje z všečki ravno tisto, čemur je to namenjeno, to je tisto pravo strokovno vrednotenje. Glede tega, kaj je lepo, kaj je estetsko bolj zanimivo ... Kar moramo povedati, je to, da je ta slika, ki jo dobimo, ta podoba prek Instagrama ali drugih medijev vizualno namenjena nekemu lepotnemu vtisu. Po drugi strani pa je govorni, zapisani del, literarni del sporočil, ki se pojavljajo na internetu, popolnoma padel. Tako da komuniciramo bolj s podobami. Pri tej komunikaciji je bolj merilo množica, ki se javi. Nekdo je zadovoljen s tem, da se jih javi sto, drugi potrebuje deset tisoč."