Na katerih področjih smo uspešnejši, katere skupine ljudi ali področja smo v boju proti virusu pozabili?

Mineva eno leto, od kar je v Sloveniji prisoten koronavirus. Ne le pri nas, povsod po svetu so sledili ukrepi, ki so v iskanju rešitev in premagovanja te nevarnosti dodobra zamajali ustaljeno življenje, pod vprašaj postavili do takrat samoumevne pravice in svoboščine državljanov, preselili naše življenje in delovanje v virtualni svet in na zaslone ter spremenili nas odnos do drugega, tudi do nas samih. Po letu dni se nam zdi, da se stvari le obračajo na bolje. Toda, ali si res lahko oddahnemo ali naš najtežje še čaka? Pa ne v smislu številk ali tretjega vala, temveč v razmisleku, kje smo po letu dni kot posamezniki, kot družba in kot država? Je prepričanje, da bo čez nekaj časa tako, kot je nekoč bilo, realno ali iluzorno? Je epidemija priložnost, da najdemo boljše rešitve? Na kakšnih premislekih bi morale temeljiti prihodnje odločitve in ukrepi za spopad s koronavirusom, katere dolgoročne posledice naših dejanj bi morali imeti pred očmi?

V razpravi sodelujejo: filozofinja in sociologinja prof. dr. Renata Salecl z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki predava tudi na več fakultetah v tujini; glavni ekonomist pri Analitiki Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc, antropolog dr. Dan Podjed z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, tudi izredni profesor za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ter izr. prof. dr. Gregor Starc, s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, tudi vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja, vodja nacionalnega sistema SLOfit.