Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Otroci in mladostniki v letu epidemije pokazali izjemno prilagodljivost, učinkovitost in vzdržljivost
Mladi so pred letom namesto v šolske klopi sedli za zaslone računalnikov, tablic in pametnih telefonov. Njihovi učteljice in učitelji so jim poslali navodila, kaj naj bi tisti dan naredili. Najmlajšim so pomagali starši, ki so v veliki večini ostali doma, v službo so odšli le zaposleni v nujnih službah. Časa za predah, za postopno spopadanje z razmerami si kot družba nismo vzeli. V petek so se šole zaprle, takoj v ponedeljek pa se je začel pouk od doma. Tako pedagogi in starši kot tudi otroci so morali pokazati izjemno prilagodljivost in učinkovitost. V letu dni so digitalni domorodci pred zasloni preživeli več časa kot kadar koli prej. Docentka doktorica Bojana Lobe s Katedre za družboslovno informatiko in metodologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani:
"Če je bilo povprečje leta 2018 približno dve uri in pol, je bilo zdaj sedem ur. In to je bilo v prvem valu zaprtja, ko otroci še niso imeli veliko Zoom seans."
Šola na daljavo je razkrila in poglobila neenakosti med mladimi v Sloveniji, pravi profesorica doktorica Tanja Oblak Črnič s FDV, avtorica znanstvene monografije Mladost na zaslonu, konteksti in protislovja medijskih kultur mladih:
"Tudi zdaj, ko so učenci v šolah, ni dvoma, da prihaja do izjemnega razkoraka, ne samo znotraj razreda, ampak tudi med šolami. O tem bo teba tematizirati, poglobljeno in zelo previdno."
Mladi so nevidne žrtve epidemije, poudarja zaslužna profesorica in znanstvena svetnica doktorica Mirjana Ule s FDV, pionirka raziskovanja mladine v našem prostoru:
"Mladost je izjemno pomembno življenjsko obdobje. Je formativno za razvoj indentitete in samopodobe. Zato mladi potrebujejo veliko različnih povratnih informacij."
Izredni profesor doktor Damijan Štefanc s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa opozarja, da je mlade treba jemati resno:
"Kot družba se bomo morali precej potruditi, da bomo vsaj delno lahko kompenzirali tisto, kar je mladim vzela po eni strani epidemija in po drugi nespametna politika."
916 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Otroci in mladostniki v letu epidemije pokazali izjemno prilagodljivost, učinkovitost in vzdržljivost
Mladi so pred letom namesto v šolske klopi sedli za zaslone računalnikov, tablic in pametnih telefonov. Njihovi učteljice in učitelji so jim poslali navodila, kaj naj bi tisti dan naredili. Najmlajšim so pomagali starši, ki so v veliki večini ostali doma, v službo so odšli le zaposleni v nujnih službah. Časa za predah, za postopno spopadanje z razmerami si kot družba nismo vzeli. V petek so se šole zaprle, takoj v ponedeljek pa se je začel pouk od doma. Tako pedagogi in starši kot tudi otroci so morali pokazati izjemno prilagodljivost in učinkovitost. V letu dni so digitalni domorodci pred zasloni preživeli več časa kot kadar koli prej. Docentka doktorica Bojana Lobe s Katedre za družboslovno informatiko in metodologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani:
"Če je bilo povprečje leta 2018 približno dve uri in pol, je bilo zdaj sedem ur. In to je bilo v prvem valu zaprtja, ko otroci še niso imeli veliko Zoom seans."
Šola na daljavo je razkrila in poglobila neenakosti med mladimi v Sloveniji, pravi profesorica doktorica Tanja Oblak Črnič s FDV, avtorica znanstvene monografije Mladost na zaslonu, konteksti in protislovja medijskih kultur mladih:
"Tudi zdaj, ko so učenci v šolah, ni dvoma, da prihaja do izjemnega razkoraka, ne samo znotraj razreda, ampak tudi med šolami. O tem bo teba tematizirati, poglobljeno in zelo previdno."
Mladi so nevidne žrtve epidemije, poudarja zaslužna profesorica in znanstvena svetnica doktorica Mirjana Ule s FDV, pionirka raziskovanja mladine v našem prostoru:
"Mladost je izjemno pomembno življenjsko obdobje. Je formativno za razvoj indentitete in samopodobe. Zato mladi potrebujejo veliko različnih povratnih informacij."
Izredni profesor doktor Damijan Štefanc s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa opozarja, da je mlade treba jemati resno:
"Kot družba se bomo morali precej potruditi, da bomo vsaj delno lahko kompenzirali tisto, kar je mladim vzela po eni strani epidemija in po drugi nespametna politika."
Neveljaven email naslov