Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Posledice epidemičnega zaprtja na telesno, čustveno in duševno zdravje mladih so alarmantne
Stroka opozarja, naj bodo počitnice čas, ko bodo otroci kakovostno počitnikovali in se družili, gibanje je nujno, saj na ševilne pozitivne načine vpliva tudi na možgane in duševno zdravje. Dobro bi bilo, če bi šole, vladne in nevladne organizacije ter lokalne skupnosti čez poletje zagotovile dovolj brezplačnih programov. Tudi prihodnje šolsko leto moramo načrtovati že danes in poskrbeti, da bodo potrebne pomoči prejeli tako mladi kot tudi učiteljice in učitelji. Doktorica Marija Anderluh, predstojnica Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana, opozarja:
"Tako kot potrebuje gospodarstvo čas in dodaten denar, da preživi izredne razmere, tako pomoč v smislu dodatnih vložkov v sistem šol potrebujejo otroci."
Zdaj pa nekaj podatkov. Nacionalni inštitut za javno zdravje je pred začetkom drugega vala lani izjemoma opravil raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, s kratico HBSC, ki jo sicer opravijo vsaka štiri leta. Anketirali so mladostnike devetih razredov osnovnih šol in četrtih letnikov srednjih šol. Po osmih mesecih so obdelali podatke in ugotovili, da so med mladostniki iz manj premožnih družin in tistimi iz premožnejših pomembne razlike v doživljanju pandemije, duševnem zdravju, tveganih vedenjih in drugih z zdravjem povezanih vedenjih.
NIJZ poudarja, da je tem mladim treba nameniti več pozornosti kot doslej, pa tudi da jih je takšnih več kot pred epidemijo. Kaj pravijo podatki? Skoraj polovica anketiranih je ocenila, da se je pri njih doma zaradi pandemije poslabšal finančni in socialni položaj. Med drugim so poročali, da so starši izgubili službo, da so se zmanjšali prihodki ali da so bili lačni, ker niso imeli denarja za hrano. Na NIJZ zato opozarjajo, da so manj premožne družine in njihovi mladstniki še posebej ranljiva skupina, ki jim moramo med pandemijo posvetiti posebno pozornost, zato bi morali splošne preventivne programe prilagoditi in dopolniti. Otroci in mladostniki iz ranljivejših skupin bi morali imeti v prihodnjem šolskem letu boljše možnosti za šolanje tako z vidika tehnične opreme kot z vidika učne in druge pomoči.
Drugi val, vemo, je bil precej hujši. Veliko je bilo zamujenega, niso vsi imeli brezhibne internetne povezave, svojega računalnika, mirnega kotička za spremljanje pouka in podpore pri šolskih obveznostih. In to so samo težave, ki so jih lahko imeli pri spremljanju pouka in učenju. Šola pa je več kot prostor pridobivanja znanja, tu so še socializacija, telovadba, umetniško izražanje in topel uravnotežen obrok. Kot ugotavljajo raziskovalci na Fakulteti za šport, so posledice zaprtja za telesni razvoj ter gibalne sposobnosti mladostnikov alarmantne. Najnovejši in še ne popolni podatki meritev športnovzgojnega kartona kažejo, da je delež predebelih otrok narasel za 30 odstotkov.
894 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Posledice epidemičnega zaprtja na telesno, čustveno in duševno zdravje mladih so alarmantne
Stroka opozarja, naj bodo počitnice čas, ko bodo otroci kakovostno počitnikovali in se družili, gibanje je nujno, saj na ševilne pozitivne načine vpliva tudi na možgane in duševno zdravje. Dobro bi bilo, če bi šole, vladne in nevladne organizacije ter lokalne skupnosti čez poletje zagotovile dovolj brezplačnih programov. Tudi prihodnje šolsko leto moramo načrtovati že danes in poskrbeti, da bodo potrebne pomoči prejeli tako mladi kot tudi učiteljice in učitelji. Doktorica Marija Anderluh, predstojnica Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana, opozarja:
"Tako kot potrebuje gospodarstvo čas in dodaten denar, da preživi izredne razmere, tako pomoč v smislu dodatnih vložkov v sistem šol potrebujejo otroci."
Zdaj pa nekaj podatkov. Nacionalni inštitut za javno zdravje je pred začetkom drugega vala lani izjemoma opravil raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, s kratico HBSC, ki jo sicer opravijo vsaka štiri leta. Anketirali so mladostnike devetih razredov osnovnih šol in četrtih letnikov srednjih šol. Po osmih mesecih so obdelali podatke in ugotovili, da so med mladostniki iz manj premožnih družin in tistimi iz premožnejših pomembne razlike v doživljanju pandemije, duševnem zdravju, tveganih vedenjih in drugih z zdravjem povezanih vedenjih.
NIJZ poudarja, da je tem mladim treba nameniti več pozornosti kot doslej, pa tudi da jih je takšnih več kot pred epidemijo. Kaj pravijo podatki? Skoraj polovica anketiranih je ocenila, da se je pri njih doma zaradi pandemije poslabšal finančni in socialni položaj. Med drugim so poročali, da so starši izgubili službo, da so se zmanjšali prihodki ali da so bili lačni, ker niso imeli denarja za hrano. Na NIJZ zato opozarjajo, da so manj premožne družine in njihovi mladstniki še posebej ranljiva skupina, ki jim moramo med pandemijo posvetiti posebno pozornost, zato bi morali splošne preventivne programe prilagoditi in dopolniti. Otroci in mladostniki iz ranljivejših skupin bi morali imeti v prihodnjem šolskem letu boljše možnosti za šolanje tako z vidika tehnične opreme kot z vidika učne in druge pomoči.
Drugi val, vemo, je bil precej hujši. Veliko je bilo zamujenega, niso vsi imeli brezhibne internetne povezave, svojega računalnika, mirnega kotička za spremljanje pouka in podpore pri šolskih obveznostih. In to so samo težave, ki so jih lahko imeli pri spremljanju pouka in učenju. Šola pa je več kot prostor pridobivanja znanja, tu so še socializacija, telovadba, umetniško izražanje in topel uravnotežen obrok. Kot ugotavljajo raziskovalci na Fakulteti za šport, so posledice zaprtja za telesni razvoj ter gibalne sposobnosti mladostnikov alarmantne. Najnovejši in še ne popolni podatki meritev športnovzgojnega kartona kažejo, da je delež predebelih otrok narasel za 30 odstotkov.
Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.
Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?
Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?
V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.
»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«
Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?
Nova tehnologija vsakič znova spremeni delovne procese in predrugači industrije. V tokratni Intelekti pod drobnogled jemljemo tako imenovano najstarejšo obrt na svetu. Od zviševanja mizernih plač z dodatnim zaslužkom, nujnim za preživetje, do OnlyFans in v.d. punce, od nasilja in izkoriščanja do proste izbire, opolnomočenosti in užitka? Kako v sodobnem svetu misliti seksualno delo, ki je v globalnem digitalnem spletnem okolju stvar vseh spolov, vse pogosteje pa tudi robotov, povezanih naprav in umetne inteligence? Antropologinja in sociologinja Živa Gornik, študentka magisterskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Leja Markelj, raziskovalka na mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zgodovinarka dr. Maja Vehar z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so Urški Henigman odgovorile na ta in številna druga vprašanja. Vabljeni k poslušanju!
Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.
Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela Razpotnik
V preteklem tednu so se iztekli mednarodni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. V medijih je bilo veliko govora o statistiki glede pojavnosti družinskega nasilja, o ukrepih ter kurativi tega perečega družbeno političnega problema. Skoraj nič pa o vzrokih za nasilje, skoraj nič o nasilju v delovnem okolju, ekonomskem in spolnem nasilju, problemu reproduciranja neenakosti spolov v izobraževalnem sistemu ter o sistemskem političnem nasilju. Zato je o vsem naštetem beseda tekla v tokratni oddaji Intelekta. Novinarka in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije Sonjo Lokar, Teo Jarc iz Evropske konfederacije sindikatov in raziskovalko na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele.
Od smrti Edvarda Ravnikarja, osrednjega mojstra slovenske modernistične arhitekture, letos mineva 30 let. Kako je z današnjega vidika videti njegova stavbarska in urbanistična zapuščina?
Kako in zakaj so se države odpovedale monopolu nad oboroženo silo ter kaj to pomeni za mednarodne odnose v vse bolj multipolarnem svetu?
Čeprav je Azerbajdžan letos obnovil suverenost nad Gorskim Karabahom, na Kavkazu še naprej diši po vojni, saj se v teh gorah na meji med Evropo in Azijo križajo interesi Rusije, Turčije, Irana, Indije, Kitajske, ZDA in EU
Le še dober teden nas loči od prvega rojstnega dne aplikacije ChatGPT in v tem sorazmerno kratkem času so tehnologije t. i. generativne umetne inteligence pretresle svet in odprle ali poglobile številna daljnosežna vprašanja, kot so denimo: v kolikšni meri bodo zmogljivosti nove tehnologije nadomestile človeške delavce in posledično še pospešile naraščanje neenakosti? Bodo utrdile in povečale predsodke in diskriminacijo, ki je v družbah že prisotna in je bila posledično tudi vpisana v podatke, na katerih so se modeli učili? Kaj pomeni tovrstna tehnologija v rokah peščice zasebnih korporacij? Pojavlja pa se tudi vprašanje, ali bo umetna inteligenca dosegla točko, ko bo v vseh vidikih pametnejša od ljudi?
Prva mednarodna konferenca o digitalni suverenosti DISCO Slovenija
Gentrifikacija je pojem, s katerim se srečujemo vse pogosteje. Gre za spreminjanje pretežno bivalnih mestnih predelov z lokalnim prebivalstvom s pozidavo ali prenovo v predele s turistično in storitveno namembnostjo višjega razreda. Gentrifikacija je lahko nekaj koristnega ali nekaj povsem nasprotnega. Je lahko prenova mestnih središč in oživljanje vsebin, ki so se iz mest umaknile, lahko pa pomeni tudi prevzem mestih središč s strani bolj premožne demografske skupine in izrinjanje manj premožnih, študentov, starejših, prekarnih kreativcev, torej ravno tistih skupin, ki mestom dajejo avtentičnost in vsebino. Nenazadnje gentrifikacijo lahko razumemo tudi kot obliko družbenega nadzora. Kako se v spremenjenih urbanih vsebinah znajdejo te skupine, kako se posledice gentrifikacije odražajo na življenju starejše populacije? V tokratni intelekti bosta svoje misli na to temo predstavila arhitekta Meta Kutin in Miloš Kosec.
Ob dnevu reformacije Slovenci praviloma govorimo predvsem o Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču ter njihovemu prispevku k oblikovanju in uveljavljanju našega jezika. In vendar je nastanek protestantizma prinesel tudi druge, za zahodni svet v marsičem morda še bolj daljnosežne spremembe. Znameniti nemški sociolog Max Weber je denimo pred dobrim stoletjem postavil tezo, da je prav protestantska etika s svojimi pozivi k trdemu delu in varčnosti dala močan zagon vzpenjajočemu se kapitalizmu. Čeprav je, kot bomo verjetno videli v današnji oddaji, odnos protestantske cerkve do kapitalizma vse prej kot enoznačen, pa nedvomno lahko rečemo, da je protestantska misel močno vplivala na to, kako je začel moderni posameznik od 16. stoletja naprej gledati na samega sebe in svojo vlogo v svetu. O tem, v čem je protestantska etika tako drugačna od prej prevladujočih pogledov na svet, na kakšen način je vplivala in morda še vpliva na oblikovanje modernega človeka, ter kakšna je njena povezava z vzponom kapitalizma, bomo v tokratni, praznično obarvani Intelekti govorili z nekdanjim škofom evangeličanske cerkve na Slovenskem Gezo Filom, s kulturnim in literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem ter z dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tudi na področju znanosti in v akademski sferi ni nič bolje. O tem, zakaj ženske na svojih kariernih poteh trčijo ob stekleni strop tudi tam, kjer bi to najmanj pričakovali? O položaju žensk v znanosti v tokratni Intelekti z voditeljico Tito Mayer.
Kdo neki so ljudje, ki se odločijo za tako poglobljeno učenje slovenščine, da se lahko potem lotijo literarnega prevoda? In kaj jih na naši književnosti privlači, da pri prevajanju navsezadnje vztrajajo leta in leta?
Letošnjega 16. septembra je minilo 30 let od smrti ikoničnega smučarja Roka Petroviča. Umrl je star komaj 27 let. Še za časa njegovega življenja ga je poleg izjemne priljubljenosti med ljubitelji smučanja, obdajala tudi nekakšna avra skrivnostnosti in posebneža. Rok Petrovič je vsekakor izstopal iz takratnih okvirjev predstav o športniku, smučarju. Bil je tudi inovator, učenjak, filozof, humanist, ljubitelj glasbe, lepih umetnosti nasploh in še in še. Kdo vse je zares bil? O tem se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič pogovarjala z ljudmi, ki so ga poznali, mu bili blizu, tudi po duhu, raziskovali njegovo življenje in vedo, zakaj je dragoceno, da se ga spominjamo. V tokratni Intelekti so kot gostje sodelovali Jure Košir - nekdanji športnik, vrhunski smučar, Pero Lovšin - glasbenik in nekdanji športni novinar ter Boštjan Videmšek - priznani raziskovalni novinar in pisatelj.
Neveljaven email naslov