Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
917 epizod
917 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Kloniranje, genski inženiring, evtanazija, abortus, spolna usmerjenost, kreacionizem, uporaba živali v znanstvene namene – vse to so vprašanja, ki so v zadnjih desetletjih večkrat zamajala tradicionalna prepričanja o tem kaj je naravno in kaj je človeško. Mnogi etični standardi, ki jih imamo za samoumevne ne odgovarjajo več na dileme sodobnega sveta. O etičnih vprašanjih v Sloveniji večinoma presojajo zdravniki in teologi, etika ni vključena v srednješolski kurikulum, čeprav čas v katerem živimo terja premislek o nujnosti vključitve etike v širši izobraževalni sistem. O vsem tem bomo spregovorili v oddaji Intelekti. Svoja razmišljanja sta predstavila dr. Vojko Strahovnik iz Teološke fakultete v Ljubljani in dr. Rok Svetlič iz Znanstveno – raziskovalnega centra Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Nekdanji nemški socialdemokratski kancler Helmut Schmidt je v intervjuju za Bild pred nedavnim pripomnil, da ga današnji svetovni geopolitični položaj v marsičem spominja na konstelacijo sil in razmerij na predvečer prve svetovne vojne. Kakor Britanija na začetku dvajsetega stoletja, naj bi bile danes Združene države v relativnem zatonu, na horizontu pa naj bi se pojavilo nekaj močnih izzivalcev ameriške moči – predvsem Kitajska pa tudi Rusija, Indija in nemara še kdo. Te države naj bi, tako Schmidt, brez premisleka, kam taka politika lahko pripelje, neodgovorno tekmovale za vpliv in prevlado v Ukrajini, Siriji, Afriki, Afganistanu, Jugo-vzhodni Aziji in še kje. Mar to pomeni, da se tudi nam obeta katastrofa podobnih razsežnosti, kakor tista, ki je pred stoletjem doletela naše pradede in prababice? – Preverjamo v tokratni Intelekti, v kateri bomo gostili obramboslovca dr. Uroša Sveteta, politologa dr. Marka Lovca in novinarja Andreja Stoparja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Flickr/cgc76
Zdravniki zaskrbljeno opažajo, da je vse več bolnikov okuženih s tako imenovanimi superbakterijami, ki so odporne na nekatere ali pa celo kar na vse poznane antibiotike. Ocenjujejo, da zaradi njih v Evropski uniji že zdaj umre okoli 25.000 prebivalcev na leto. Zakaj so antibiotiki pri nekaterih okužbah odpovedali in ne primejo več? Katere bolezni nam zato spet pretijo? Zakaj še ni novih zdravil, ki bi nas lahko rešila? Kakšen izziv predstavlja odpornost bakterij na antibiotike za medicinsko in farmacevtsko stroko? Odgovori v oddaji Intelekta. V studiu smo gostili prof. dr. Bojano Beović s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, prof. dr. Katjo Seme iz Medicinske fakultete v Ljubljani in prof. dr. Stanislava Gobca s Fakultete za farmacijo. Pred mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Bernard Walker/ Flickr, cc
V tokratni Intelekti Barbara Belehar Drnovšek gosti nekatere najvidnejše člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Predsednik akademije – robotik in biokibernetik dr. Tadej Bajd, akademikinja pravnica dr. Alenka Šelih in akademik – pisatelj Saša Vuga bodo med drugim spregovorili o prihodnosti in vlogi te ugledne ustanove. Foto: BOBO
Zelena delovna mesta so politična vroča tema. V Sloveniji je potencial za zelena delovna mesta velik. Vendar pa se vzpostavljanje novih zelenih delovnih mest ne bo zgodilo samo od sebe. O tem zakaj so zelena delovna mesta delovna mesta prihodnosti in kakšni so načini, strategije ter ukrepi za njihov zagon, smo spregovorili v oddaji Intelekta. Svoje poglede so predstavili Gaja Brecelj iz fundacije Umanotera, dr. Aleksandar Kešeljević iz ljubljanske ekonomske fakultete in dr. Karolina Babič iz Centra alternativne in avtonomne produkcije CAAP. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Evropa dobiva nove oči za opazovanje planeta. Prejšnji mesec je namreč zasedel svoje mesto v tirnici prvi satelit v okviru programa Copernicus, ki bo opravljal to funkcijo. Gre za ambiciozen, več milijard evrov vreden projekt Evropske komisije za spremljanje Zemlje. Ne gre le za satelitske meritve in opazovanja, ampak tudi za dopolnitev teh meritev z različnimi storitvami, ki bodo dostopne vsakemu uporabniku. Podatki o onesnaženosti zraka, poplavnih območjih in potresih bodo izboljšali varnost Evropejcev. Kaj vse nam prinaša program Copernicus in kako vesoljske tehnologije oblikujejo naša vsakdanja življenja, se bomo med drugim vprašali v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
Če si priznamo ali ne, vsi podležemo sublimnim sporočilom medijev, lepotne industrije in okolice. Sporočilom o tem, kako bi morali živeti, kaj bi morali jesti, s kom bi se morali družiti, da bomo čim bolj zdravi, lepi in zadovoljni. »Za koga že in zaradi česa«, se lahko vprašamo, cenjenje poslušalke in poslušalci. So pripovedke o dolgem, zdravem in srečnem življenju samo mit, ki nam ga posreduje industrija lepotnih izdelkov, prehrambnih preparatov, fitness naprav in estetske medicine? O tem v oddaji Intelekta z antropologinjo doc. dr. Renato Šribar, psihiatrom in psihoterapevtom doc. dr. Borutom Škodlarjem ter specialistom plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije prof. dr. Urošem Ahčanom. Oddajo je pripravil iztok Konc. Foto: Adrian Clark/ Flickr/ cc
V Sloveniji kar 85 % odstotkov mladih do 29. leta živi pri starših, s čimer smo se zavihteli v sam vrh EU in prehiteli celo Italijo. Tako je pokazalo nedavno poročilo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound 2014, ki med drugim razkriva, da je kar polovica mladih odraslih evropejcev prisiljenih živeti doma. O vzrokih in posledicah so v tokratni Intelekti spregovorili dr. Miran Lavrič iz mariborske Filozofske fakultete in vodja raziskave Mladina 2010, dr. Tanja Rener iz Fakultete za družbene vede in Miha Mohorko iz Mladinskega sveta Slovenije. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije na svetu vztrajno narašča število ljudi s težavami v duševnem zdravju. Depresija prizadene približno 350 milijonov Zemljanov in se že uvršča med najpomembnejše vzroke delovne in siceršnje nezmožnosti. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije bo depresija do leta 2020 postala drugi zdravstveni problem na svetu. Zaradi gospodarske krize se je tudi v Sloveniji povečalo število psihičnih motenj, anksioznosti in depresije ter število hospitalizacij psihiatričnih bolnikov, denarja za te dejavnosti pa je zaradi varčevalnih ukrepov vse manj. Ali bo depresija res postala epidemija 21. stoletja? V kolikšni meri je takšna napoved povezana z načinom življenja, ekonomsko krizo in ali lahko predstavlja resen javno zdravstveni problem? To je le nekaj vprašanj na katera smo poskušali odgovoriti v oddaji Intelekta. Svoje strokovne poglede so predstavili predstojnik oddelka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Peter Pregelj, dr. Polona Matjan Štuhec iz Inštituta za klinično psihologijo in psihoterapijo in Tanja Velkov iz Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara Slovenija. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Kaj se je dogajalo v povsem prvih trenutkih obstoja našega vesolja, je iz območja čiste spekulacije stopilo na znanstveno trdnejše temelje. Z zanesljivostjo 5 sigma so namreč znanstveniki s pomočjo antarktičnega radijskega teleskopa BICEP2 zaznali gravitacijske valove, ki potrjujejo teorijo inflacije vesolja. Ta predvideva, da se je vesolje v nepredstavljivo kratkem času neizmerno razširilo, toda vse do zdaj je šlo zgolj za teorijo brez eksperimentalne podlage. Čeprav morajo izsledke raziskave zdaj preveriti še drugi strokovnjaki s tega področja, odziv kozmologov z vsega sveta kaže, da najverjetneje govorimo o največjem znanstvenem odkritju stoletja. Gravitacijski valovi so namreč tudi prva konkretna povezava med Einsteinovo relativnostno teorijo in kvantno fiziko, področjema, ki se ju fiziki že celo stoletje trudijo povezati. O tem prelomnem odkritju smo govorili v oddaji Intelekta z gosti prof. dr. Andrejem Čadežem, dr. Vidom Iršičem in dr. Dunjo Fabjan. Oddajo je pripravila Nina Slaček.
Slovensko visoko šolstvo je v vseh pogledih nazadovalo vse od ustanovitve samostojne države ter je v zadnjih letih v prostem padu. Nujno je potrebno reforme. Reforme, ki bo temeljita, a še bolj kot to – strokovno podkovana. Novela zakona o visokem šolstvu pa že nekaj časa buri duhove. Trenutni predlog zakona sicer rešuje veliko problemov, ki pestijo visoko šolstvo, a kot opozarjajo nasprotniki odpira mnogo novih, za katere je težko predvideti, kakšen učinek bodo imeli v praksi. O tem ali predlog zakona res prinaša komercializacijo visokega šolstva, ali bo res, kot so glasni nasprotniki predloga, študente spremenil v potrošnike, študij pa v blago, so spregovorili državni sekretar Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Aljuš Pertinač, dr. Gorazd Kovačič in dr. Damjan Štefanc z ljubljanske filozofske fakultete in Timotej Vitez iz Študentske organizacije Slovenije. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Svetovni splet je ena ključnih infrastruktur sodobnega sveta, ki zaradi ogromne množice podatkov ponuja skoraj neskončne možnosti za njihovo uporabo, pa tudi zlorabo. Nadzor nad digitalnim svetom se zato zdi kot sveti gral sodobnega sveta. Ključna v zadnjem času je predvsem nagla rast uporabe pametnih naprav. Spopad med spletnima velikanoma Googlom in Facebookom je v tej luči zelo poveden. Medtem ko je Google prek operacijskega sistema Android pridobil neposredni dostop do velikega deleža mobilnih uporabnikov, je Facebook na mobilnih napravah postal le še ena aplikacija. Toda zgodba se tu ne konča. S prevzemanjem različnih podjetij, ki segajo od klepetalniških aplikacij, do brezpilotnih letal, robotike, umetne inteligence in pametnih naprav, si vsi pomembnejši igralci skušajo zagotoviti vplivno mesto v svetu digitalne prihodnosti, velesile pa tudi ne stojijo ob strani. Kako se oblikujejo dejavniki moči v digitalnem svetu, se bomo z gostoma Gorazdom Božičem in Lenartom J. Kučićem spraševali v tokratni Intelekti. Oddajo pripravlja Nina Slaček. foto: Flickr/Librarian In Black
Za Slovenijo se zdi, da je v krizi, ki marsikje po svetu že popušča, zelo resno obtičala. Kljub zdaj že večletnim opozarjanjem, da se situacija same od sebe ne bo kar tako popravila, se v tem času ni kaj ključnega premaknilo. Nasprotno, na površje prihajajo le nove in nove ovire. Na Inženirski akademiji Slovenije so zato prepričani, da je nujno pozornost končno preusmeriti v dejavnosti, ki dejansko lahko iz znanja, ki ga v Sloveniji ne manjka, ustvarijo nekaj konkretnega, kar bi prineslo tako zaželeno dodano vrednost. Kajti zgolj besede slovenskega vlaka, ki je brez prave moči obtičal sredi pobočja, ne bodo potegnile iz krize. Kje so po mnenju inženirjev skrivajo pravi vzvodi za rešitev slovenske krizne situacije, smo preverili v tokratni oddaji Intelekta. Gostje v studiu so bili prof.dr. Vojteh Leskovšek, prof.dr. Jože Vižintin in prof.dr. Stane Pejovnik. Oddajo je pripravila Nina Slaček.
Slovenski gozdovi so doživeli katastrofo težko predstavljivih razsežnosti. Ocene o obsegu polomljenih dreves so zastrašujoče. Gozdarji opozarjajo, naj nihče ne hodi v gozd, ker je smrtno nevarno, lovci pojasnjujejo, da so se zaradi podrtega drevja poškodovale številne živali, ki so tudi sicer vznemirjene zaradi ujme. Planinska zveza Slovenije odsvetuje obisk planin in gora, poleg močnega vetra pa so predvidene tudi poplave, ki jim bodo sledili zemeljski plazovi. Za razliko od naravnih nesreč v preteklosti, ki so imele lokalni ali regionalni značaj, se je Slovenija tokrat soočila s tako imenovano »popolno katastrofo«. V Intelekti smo se pogovarjali o širšem pomenu in posledicah ledene katastrofe za slovenske gozdove in les s profesorjem doktorjem Francem Pohlevnom z oddelka za lesarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti in vršilcem dolžnosti direktorja zavoda za gozdove Damjanom Oražmom. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Bobo
Olimpijske igre so zagotovo največji in najdlje trajajoč športni spektakel na svetu. Takšne megaprireditve so pogosto nedemokratične in netransparentne, podvržene logiki dobička transnacionalnih podjetij in medijskih konglomeratov, ki iz najuspešnejših športnikov delajo zvezde in znamke. V vsesplošni predolimpijski evforiji, ki jo letos spremljajo tudi škandali povezani s homofobijo in kršenjem človekovih pravic v Rusiji, bomo v tokratni Intelekti spregovorili o olimpijskih igrah kot globalnem športnem spektaklu, ki je tesno povezan z močjo kapitala, potrošništvom in utrjevanjem tradicionalnih kulturnih vzorcev. Osvetlili bomo tudi problem nestrpnosti in diskriminacije v športu ter vprašanje vpliva medijev na ohranjanje takšnega stanja. Svoje poglede bodo predstavili raziskovalka dr. Renata Šribar, dr. Mojca Doupona Topič s Fakultete za šport, športni filozof dr. Milan Hosta, docent na Washington State University dr. Simon Ličen in psiholog ter športni novinar multimedijskega centra MMCRTV Slavko Jerič. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Če zbolijo mokrišča, zboli tudi človek. Nekdaj videna kot manjvredna območja, ki jih je potrebno čim prej zasipati z odpadnim materialom ali izsušiti, so danes vse bolj prepoznana kot dragocen del narave. Mokrišča, ki ponujajo svojevrstno turistično izkušnjo, imajo tudi številne druge neprecenljive vloge. So naravni vodni zbiralniki, ki vodi odvzamejo njeno razdiralno moč ob poplavah, poleti pa blažijo sušo in znatno hladijo okolico. V njih se voda prečisti in shrani kot zaloga pitne vode. V oddaji predstavljamo zanimive primere, ki dokazujejo, zakaj so mokrišča za Slovence pomembnejša, kot si včasih dovolimo priznati. Imamo jih okoli 3500, mednarodno prepoznana pa so tri. V Intelekti razmišljamo tudi o tem, kako na mokrišča gledajo vodarji in kaj predstavljajo za kmetijsko dejavnost, ki se zaradi želje po samooskrbi s hrano (ali pa zgolj pridobitvi subvencije) včasih preveč širi v področje mokrišč, torej tudi v ožja poplavna območja rek. Podrobneje z gosti Matica Jermana: dr. Niko Debeljak Šabec in dr. Jurijem Guličem iz Zavoda za varstvo narave ter Borutom Mozetičem iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Slišali boste tudi Stanko Dešnik iz Krajinskega parka Goričko in prof. dr. Francija Steinmana iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. (foto: www.wetman.si)
V tokratni Intelekti bomo Antarktiko - odročno celino skušali vsaj malo približati Sloveniji in predvsem odgovoriti na vprašanja, kakšne spremembe se dogajajo na njej, zakaj so različne raziskave, ki jih izvajajo v neponovljivih razmerah pomembne in kako je ta »terra incognita« vpeta v geopolitični zemljevid sveta. Gostje Barbare Belehar Drnovšek bodo profesor John Turner z Britanskega antarktičnega inštituta (BAS), prof. dr. Bogomil Ferfila s FDV in Gregor Vertačnik iz Agencije za okolje.
Ljudje smo si med seboj različni. To je vsem dobro znano dejstvo. Vse bolj pa se kaže, da so te razlike razvidne tudi v načinu, kako so organizirani naši možgani in kako pravzaprav obdelujejo informacije. Če je v javnosti še vedno uveljavljeno prepričanje, da je določene razlike mogoče pojasniti s tem, da nekateri ljudje bolj uporabljajo levo in drugi desno polovico možganov, pa je danes ta več desetletij stara predstava o delitvi dela že dodobra zastarela. S pomočjo najnovejših metod slikanja možganov, se kažejo novi, mnogo bolj zapleteni vzorci delovanja našega osrednjega nadzornega organa. Kaj vse danes razkrivajo naše glave nevroznanstvenikom in kakšna nova vprašanja se tu odpirajo, smo se v oddaji Intelekta pogovarjali z nevrologom dr. Blažem Koritnikom, s psihologom dr. Grego Repovšem in s filozofinjo dr. Olgo Markič.
Marsikdo meni, da so pravi voditelji tisti, ki so sposobni presegati ideološke kot tudi verske razlike. Tako katoličani, pripadniki drugih verstev kot tudi zunanji opazovalci so se še pred časom spraševali, kdo pravzaprav je kardinal Jorge Mario Bergolio. Vsa pozornost sveta je bila namenjena ne samo vprašanju, kaj bo počel kot papež, ampak tudi, kako je živel v preteklosti. Priljubljeni papež že od marca, ko je bil izvoljen na mesto voditelja Katoliške cerkve, uživa status zvezdnika. Tudi največji kritiki Vatikana mu priznavajo, da mu je s svojo osebnostjo uspelo izboljšati javno podobo Cerkve, še vedno pa ga čaka veliko dela pri globljih reformah ustanove, ki se sicer spopada z obtožbami o spolnih škandalih duhovnikov, njihovi razsipnosti in spornih poslih vatikanske banke IOR. Gre v ozadju za všečne medijske poteze ali pa je Frančišek resnično novi veliki reformator ? Katere konkretne spremembe lahko pričakujemo? Svoje poglede bodo soočili direktor založbe Družina Tone Rode, novinar Tone Hočevar ter profesor sociologije religije, doktor Marko Kerševan. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Na slovenske univerze se postopoma uvajajo predavanja v angleščini. Vendar ne le za tuje, ampak tudi za slovenske študente. Predlog novega visokošolskega zakona dopušča možnost, da slovenski študentje na slovenskih univerzah poslušajo predavanja v angleščini. Kako bo to vplivalo na kakovost slovenskih univerz in razvoj slovenskega jezika, bomo vprašali ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala, prorektorja Univerze v Ljubljani Gorana Turka, vodjo Službe za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo Simono Bergoč in jezikoslovko Moniko Kalin Golob. Oddajo je pripravil Aleksander Čobec.
Neveljaven email naslov