Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vremenske ujme postajajo vse pogostejše, njihovi razdiralni učinki pa puščajo za seboj uničene ceste, domove, industrijske objekte in korenito spreminjajo naravno in urbano okolje. Kako smo pripravljeni na vremenski »armagedon«? Bo sistem reševanja in zaščite, ki v veliki meri temelji na prostovoljstvu, vzdržal? Kaj smo se naučili iz lanskih poplav, žleda ? Kdaj bodo razstrelili grozečo mino velikanko v slovenskem morju? O vsem tem in še marsičem kar spada pod pristojnost Uprave za zaščito in reševanje, v oddaji intrevju, ki jo pripravlja Milan Trobič po deseti na prvem.
Na Prvem: Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje
Vremenske ujme postajajo vse pogostejše, njihovi razdiralni učinki pa puščajo za seboj uničene ceste, domove, industrijske objekte in korenito spreminjajo naravno in urbano okolje. Kako smo pripravljeni na vremenski »armagedon«? Bo sistem reševanja in zaščite, ki v veliki meri temelji na prostovoljstvu, vzdržal? Kaj smo se naučili iz lanskih poplav, žleda? Kdaj bodo razstrelili grozečo mino velikanko v slovenskem morju? O vsem, kar spada pod pristojnost Uprave za zaščito in reševanje, v oddaji Intervju z generalnim direktorjem Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darkom Butom:
Darko But “reakcijski čas reševalnih enot oziroma centrov za obveščanje je relativno kratek. Pri poklicnih gasilskih enotah znaša do 3min”
— Prvi program (RaSlo) (@radioPrvi) February 25, 2015
Darko But: “naš največji problem je v tem, da nam na samem sedežu Uprave primanjkuje ljudi” — Prvi program (RaSlo) (@radioPrvi) February 25, 2015
Darko But: “Rezerve za eno večjo poplavo imamo stalno v skladiščih”
— Prvi program (RaSlo) (@radioPrvi) February 25, 2015
Vremenske ujme postajajo vse pogostejše, njihovi razdiralni učinki pa puščajo za seboj uničene ceste, domove, industrijske objekte in korenito spreminjajo naravno in urbano okolje. Kako smo pripravljeni na vremenski »armagedon«? Bo sistem reševanja in zaščite, ki v veliki meri temelji na prostovoljstvu, vzdržal? Kaj smo se naučili iz lanskih poplav, žleda ? Kdaj bodo razstrelili grozečo mino velikanko v slovenskem morju? O vsem tem in še marsičem kar spada pod pristojnost Uprave za zaščito in reševanje, v oddaji intrevju, ki jo pripravlja Milan Trobič po deseti na prvem.
Na Prvem: Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje
Vremenske ujme postajajo vse pogostejše, njihovi razdiralni učinki pa puščajo za seboj uničene ceste, domove, industrijske objekte in korenito spreminjajo naravno in urbano okolje. Kako smo pripravljeni na vremenski »armagedon«? Bo sistem reševanja in zaščite, ki v veliki meri temelji na prostovoljstvu, vzdržal? Kaj smo se naučili iz lanskih poplav, žleda? Kdaj bodo razstrelili grozečo mino velikanko v slovenskem morju? O vsem, kar spada pod pristojnost Uprave za zaščito in reševanje, v oddaji Intervju z generalnim direktorjem Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darkom Butom:
Darko But “reakcijski čas reševalnih enot oziroma centrov za obveščanje je relativno kratek. Pri poklicnih gasilskih enotah znaša do 3min”
— Prvi program (RaSlo) (@radioPrvi) February 25, 2015
Darko But: “naš največji problem je v tem, da nam na samem sedežu Uprave primanjkuje ljudi” — Prvi program (RaSlo) (@radioPrvi) February 25, 2015
Darko But: “Rezerve za eno večjo poplavo imamo stalno v skladiščih”
— Prvi program (RaSlo) (@radioPrvi) February 25, 2015
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov