Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komaj 23-letnega kolesarja Jana Polanca, med poklicnimi kolesarji je šele drugo sezono, so v ekipo za letošnjo dirko po Italiji uvrstili šele tik pred startom. A svoji ekipi se je zahvalil na najboljši možni način - z zmago v peti etapi znamenitega Gira. Vztrajen kot je, že kot otrok je namreč vedel, da bo nekoč poklicni kolesar, z lahkoto premaguje najbolj zahtevne vzpone. Član poklicne kolesarske ekipe Lampre - Merida, Jan Polanc bo gost sredinega Intervjuja na Prvem. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.
Komaj 23-letnega kolesarja Jana Polanca, med poklicnimi kolesarji je šele drugo sezono, so v ekipo za letošnjo dirko po Italiji uvrstili šele tik pred startom. A svoji ekipi se je zahvalil na najboljši možni način – z zmago v peti etapi znamenitega Gira. Vztrajen kot je, že kot otrok je namreč vedel, da bo nekoč poklicni kolesar, z lahkoto premaguje najbolj zahtevne vzpone. Član poklicne kolesarske ekipe Lampre – Merida, Jan Polanc bo gost sredinega Intervjuja na Prvem. Z njim se je pogovarjal Robert Bogataj.
Počasi se zavedam, da sem zmagal na peti etapi Gira, po prihodu na cilj se tega namreč še nisem zavedal! Ko so me uvrstili v ekipo sem si rekel moram poskušati narediti nekaj dobrega na tej dirki in izkoristiti vsako priložnost. Letos sem šel na Giro z bolj “čisto” glavo, lani, ko sem na Giru nastopil prvvič sem bil bolj živčen. Nisem vedel kaj lahko pričakujem, kakšna dirka je to. Letos je bilo vse bolj mirno.
Moj najdaljši pobeg v karieri je bil na dirki po Lambordiji, dolg je bil 230 kilometrov. Ponavadi kadar si v begu ne uspe vedno, saj je treba obdržati prednost. A meni je tokrat uspelo in sem zelo veselo. Želel sem si čim prej otresti vseh zasledovalcev kajti vedel sem kakšen klanec je pred mano, saj mi je športni direktor pred dirko vse razložil. Ko mi je to uspelo sem samo še držal svoj tempo in skušal zadržati čim večjjo prednost.
“Enostavno je treba vsak dan sesti na kolo, to je namreč tudi naš kruh, vsak dan “gristi”do konca in priti na cilj v Milano!”
Kolesarji med dirko veliko pojemo in če ne bi treniral in dirkal bi se zelo zredil. Vsak poje za vsaj dva normalna odrasla človeka. Že za zajtrk krožnik makaronov, pa mueslije, nutelo, kruh … Med dirko ves čas jemo energijske ploščice, čokolado, energijske napitke, gele. Takoj po dirki riž, prioteine in v hotelu po masaži jogurt, temu pa sledi še večerja. A kot sem dejal porabimo veliko kalorij in na taki dirki na koncu zgubimo še kakšen kilogram. Problem je po dirki, da se držiš in ne ješ več toliko kot med dirko.iveti 10 odstotno športno.”
“Vsako leto prekolesarim od 25.000 do 30.000 kilometrov. Samo na Giru smo prekolesarili 3493 kilometrov.”
Komaj 23-letnega kolesarja Jana Polanca, med poklicnimi kolesarji je šele drugo sezono, so v ekipo za letošnjo dirko po Italiji uvrstili šele tik pred startom. A svoji ekipi se je zahvalil na najboljši možni način - z zmago v peti etapi znamenitega Gira. Vztrajen kot je, že kot otrok je namreč vedel, da bo nekoč poklicni kolesar, z lahkoto premaguje najbolj zahtevne vzpone. Član poklicne kolesarske ekipe Lampre - Merida, Jan Polanc bo gost sredinega Intervjuja na Prvem. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.
Komaj 23-letnega kolesarja Jana Polanca, med poklicnimi kolesarji je šele drugo sezono, so v ekipo za letošnjo dirko po Italiji uvrstili šele tik pred startom. A svoji ekipi se je zahvalil na najboljši možni način – z zmago v peti etapi znamenitega Gira. Vztrajen kot je, že kot otrok je namreč vedel, da bo nekoč poklicni kolesar, z lahkoto premaguje najbolj zahtevne vzpone. Član poklicne kolesarske ekipe Lampre – Merida, Jan Polanc bo gost sredinega Intervjuja na Prvem. Z njim se je pogovarjal Robert Bogataj.
Počasi se zavedam, da sem zmagal na peti etapi Gira, po prihodu na cilj se tega namreč še nisem zavedal! Ko so me uvrstili v ekipo sem si rekel moram poskušati narediti nekaj dobrega na tej dirki in izkoristiti vsako priložnost. Letos sem šel na Giro z bolj “čisto” glavo, lani, ko sem na Giru nastopil prvvič sem bil bolj živčen. Nisem vedel kaj lahko pričakujem, kakšna dirka je to. Letos je bilo vse bolj mirno.
Moj najdaljši pobeg v karieri je bil na dirki po Lambordiji, dolg je bil 230 kilometrov. Ponavadi kadar si v begu ne uspe vedno, saj je treba obdržati prednost. A meni je tokrat uspelo in sem zelo veselo. Želel sem si čim prej otresti vseh zasledovalcev kajti vedel sem kakšen klanec je pred mano, saj mi je športni direktor pred dirko vse razložil. Ko mi je to uspelo sem samo še držal svoj tempo in skušal zadržati čim večjjo prednost.
“Enostavno je treba vsak dan sesti na kolo, to je namreč tudi naš kruh, vsak dan “gristi”do konca in priti na cilj v Milano!”
Kolesarji med dirko veliko pojemo in če ne bi treniral in dirkal bi se zelo zredil. Vsak poje za vsaj dva normalna odrasla človeka. Že za zajtrk krožnik makaronov, pa mueslije, nutelo, kruh … Med dirko ves čas jemo energijske ploščice, čokolado, energijske napitke, gele. Takoj po dirki riž, prioteine in v hotelu po masaži jogurt, temu pa sledi še večerja. A kot sem dejal porabimo veliko kalorij in na taki dirki na koncu zgubimo še kakšen kilogram. Problem je po dirki, da se držiš in ne ješ več toliko kot med dirko.iveti 10 odstotno športno.”
“Vsako leto prekolesarim od 25.000 do 30.000 kilometrov. Samo na Giru smo prekolesarili 3493 kilometrov.”
Na začetku tedna je Medvladni forum o podnebnih spremembah svetovno javnost opozoril, da bodo posledice segrevanja našega ozračja zaradi vse večjih izpustov toplogrednih plinov »ogromne in nepovratne«. Uničevalne posledice spreminjanja vremenskih vzorcev bi po priporočilih IPCC-ja lahko omilili z takojšnjim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, kar pa še vedno ni prednostna naloga vlad po svetu. Podnebnim spremembam se bomo posvetili v tokratni oddaji Intervju. Gost je programski direktor evropskega dela organizacije Greenpeace, dr. Thomas Henningsen, ki se v zadnjih letih posveča predvsem energetiki, ki je z vidika podnebnih sprememb ključno področje. Prav tu bi namreč lahko v Evropi po njegovem mnenju daleč največ naredili za preprečitev najbolj črnih scenarijev, ki jih našemu planetu na okoljskem področju napovedujejo znanstveniki.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov