Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
‘Mina Markovič je na evropskem prvenstvu v težavnostnem plezanju v Chamonixu, ki je bilo hkrati uvodna tekma za svetovni pokal, 12. julija 2015 zmagala in osvojila naslov evropske prvakinje, Janja Garnbret je na svoji prvi tekmi v članski konkurenci osvojila 2. mesto in postala evropska podprvakinja. To je zgodovinski dosežek za slovensko športno plezanje, kajti v težavnosti še nismo imeli evropske prvakinje‘, so zapisali na spletni strani Planinske zveze Slovenije. S tem sta tekmovalki, ki ju sicer ločuje kar 11 let starostne razlike, znova dokazali vrhunski nivo slovenskega športnega plezanja. Zmagovalna dvojica je na tekmi v Chamonixu na zmagovalnem odru stala kar petkrat. Obe naši vrhunski plezalki sta bili v Intervjuju na Prvem gostji voditelja Jureta K. Čokla.
Nova evropska prvakinja in podprvakinja sta bili še vedno pod vtisom velikega uspeha. To se je močno poznalo tudi pri njunih odgovorih – morda bo moralo preteči še nekaj vode, preden bosta lahko zares občutili pravo zadoščenje ob tem izvrstnem dosežku.
Glede na to, da sta obe priplezali prav na vrh smeri, je bilo vprašanje, kaj je odločilo o zmagi, logična izbira.
Vzdušje v reprezentanci je odlično, sta se strinjali obe sogovornici. Je pa plezanje nekoliko specifično glede odnosov z ostalimi tekmovalkami – v splošnem se med seboj dobro razumejo in si pomagajo, z nekaterimi so razvile tudi prijateljski odnos.
Janja Garnbret
foto: Urban Primožič
Vprašanje o razmerju med močjo tehniko je pri športnem plezanju večno. Kaj je bolj pomembno, je slovenskima tekmovalkama precej očitno. A eno brez drugega ne gre, dodata.
Kako v vseh športih se tudi pri plezanju trendi spreminjajo.
In vendar plezanje ostaja fizično izjemno naporno. Tudi če je na videz lahkotno! Manjša zadrega za voditelja …
Najbolj očitno je, da sta tekmovalki, med katerima je kar 11 let starostne razlike, močno povezani in da druga drugo ne dojemata kot konkurenco ampak kot spodbudo. Kaj takega bi bilo zelo dobrodošlo – ne samo v športu, ampak tudi drugje …
Mina Markovič
foto: Urban Primožič
Samozavestni, kot se za šampionki spodobi. In prav je tako! Na vprašanje, kakšna je razlika med moškim in ženskim plezanjem, sta odgovorili zelo jasno. Boljše pike na i najbrž ne bi mogli postaviti.
‘Mina Markovič je na evropskem prvenstvu v težavnostnem plezanju v Chamonixu, ki je bilo hkrati uvodna tekma za svetovni pokal, 12. julija 2015 zmagala in osvojila naslov evropske prvakinje, Janja Garnbret je na svoji prvi tekmi v članski konkurenci osvojila 2. mesto in postala evropska podprvakinja. To je zgodovinski dosežek za slovensko športno plezanje, kajti v težavnosti še nismo imeli evropske prvakinje‘, so zapisali na spletni strani Planinske zveze Slovenije. S tem sta tekmovalki, ki ju sicer ločuje kar 11 let starostne razlike, znova dokazali vrhunski nivo slovenskega športnega plezanja. Zmagovalna dvojica je na tekmi v Chamonixu na zmagovalnem odru stala kar petkrat. Obe naši vrhunski plezalki sta bili v Intervjuju na Prvem gostji voditelja Jureta K. Čokla.
Nova evropska prvakinja in podprvakinja sta bili še vedno pod vtisom velikega uspeha. To se je močno poznalo tudi pri njunih odgovorih – morda bo moralo preteči še nekaj vode, preden bosta lahko zares občutili pravo zadoščenje ob tem izvrstnem dosežku.
Glede na to, da sta obe priplezali prav na vrh smeri, je bilo vprašanje, kaj je odločilo o zmagi, logična izbira.
Vzdušje v reprezentanci je odlično, sta se strinjali obe sogovornici. Je pa plezanje nekoliko specifično glede odnosov z ostalimi tekmovalkami – v splošnem se med seboj dobro razumejo in si pomagajo, z nekaterimi so razvile tudi prijateljski odnos.
Janja Garnbret
foto: Urban Primožič
Vprašanje o razmerju med močjo tehniko je pri športnem plezanju večno. Kaj je bolj pomembno, je slovenskima tekmovalkama precej očitno. A eno brez drugega ne gre, dodata.
Kako v vseh športih se tudi pri plezanju trendi spreminjajo.
In vendar plezanje ostaja fizično izjemno naporno. Tudi če je na videz lahkotno! Manjša zadrega za voditelja …
Najbolj očitno je, da sta tekmovalki, med katerima je kar 11 let starostne razlike, močno povezani in da druga drugo ne dojemata kot konkurenco ampak kot spodbudo. Kaj takega bi bilo zelo dobrodošlo – ne samo v športu, ampak tudi drugje …
Mina Markovič
foto: Urban Primožič
Samozavestni, kot se za šampionki spodobi. In prav je tako! Na vprašanje, kakšna je razlika med moškim in ženskim plezanjem, sta odgovorili zelo jasno. Boljše pike na i najbrž ne bi mogli postaviti.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov
