Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Brankica Petković je raziskovalka na Mirovnem inštitutu in aktivistka. Nenehno je vpeta v različne projekte, zadnje čase predvsem povezane z mediji in novinarji v Jugovzhodni Evropi. Doma je iz Osijeka, kjer je diplomirala iz južnoslovanskih jezikov in književnosti, je magistrica znanosti s področja sociologije kulture. Zaradi vojnih razmer je leta 1991 zapustila Hrvaško, kjer je delala kot novinarka. Na Mirovnem inštitutu se ukvarja z raziskovanjem medijev, medijskega lastništva, komunikacijskih pravic državljanov in dostopa manjšinskih skupin do medijev. Bila je urednica revije Medijska preža in knjižne zbirke Media Watch. Je tudi avtorica številnih člankov in referatov ter prejemnica nagrade doktorja Erharda Buseka in podružnice Mednarodnega inštituta za tisk za prispevek k razumevanju in strpnosti na področju medijev v jugovzhodni Evropi. Tem za pogovor z Brankico Petković je veliko, če naštejemo le nekaj aktualnih iztočnic: je medijsko pogorišče, ki ga imamo, še mogoče spremeniti tako, da bodo mediji v javnem interesu in novinarji v službi državljanov, o državljanih, ki niso le konzumenti, a morajo dvigniti svoj glas in se prebuditi, Slovenija in človekove pravice, odločnejši in pogumni koraki pri reševanju begunske krize …
Brankica Petković je raziskovalka na Mirovnem inštitutu in aktivistka. Nenehno je vpeta v različne projekte, zadnje čase predvsem povezane z mediji in novinarji v Jugovzhodni Evropi. Doma je iz Osijeka, kjer je diplomirala iz južnoslovanskih jezikov in književnosti, je magistrica znanosti s področja sociologije kulture. Zaradi vojnih razmer je leta 1991 zapustila Hrvaško, kjer je delala kot novinarka. Na Mirovnem inštitutu se ukvarja z raziskovanjem medijev, medijskega lastništva, komunikacijskih pravic državljanov in dostopa manjšinskih skupin do medijev. Bila je urednica revije Medijska preža in knjižne zbirke Media Watch. Je tudi avtorica številnih člankov in referatov ter prejemnica nagrade doktorja Erharda Buseka in podružnice Mednarodnega inštituta za tisk za prispevek k razumevanju in strpnosti na področju medijev v jugovzhodni Evropi. Tem za pogovor z Brankico Petković je veliko, če naštejemo le nekaj aktualnih iztočnic: je medijsko pogorišče, ki ga imamo, še mogoče spremeniti tako, da bodo mediji v javnem interesu in novinarji v službi državljanov, o državljanih, ki niso le konzumenti, a morajo dvigniti svoj glas in se prebuditi, Slovenija in človekove pravice, odločnejši in pogumni koraki pri reševanju begunske krize …
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov