Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ivan Kreft je doktor agronomskih znanosti in genetik. Dolgo vrsto let je bil profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, svojega znanja pa ni delil le slovenskim študentom, temveč tudi švedskim, kitajskim in japonskim. Vseskozi je pomembno vpet v mednarodni znanstveni svet, posebno tesno vez je stkal z vzhodom. Tam mu pravijo prof. Soba oziroma prof. Ajda, in to zato, ker je zajeten del svojega raziskovanja posvetil poljščini, ki je neločljiv del tudi slovenske identitete. Od leta je 2003 je redni član SAZU. Za svoje delo je dobil tudi priznanje ambasador znanosti. Akademika Ivana Krefta je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek.
Foto: Jure Čokl
Doktor agronomskih znanosti in genetik je bil dolgo vrsto let profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Nekdanji študenti o njem pravijo, da je prava zakladnica znanja. Pedagoško delo je sicer upokojil, ne pa tudi raziskovalnega. Trenutno je zaposlen na Gozdarskem inštitutu, kjer odstirajo tudi manj znan podzemni svet organizmov. Od leta 2003 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prejel je tudi enega najvišjih priznanj v znanosti pri nas, in sicer ambasador znanosti. Vse življenje ga navdušuje ajda, ki jo je res podrobno raziskoval. Zanimale so ga različne vrste, genetika, hranilne vrednosti in tehnološki postopki pri pripravi različnih jedi.
Japonski poslovni časopis Nikkei je to poletje objavil članek, ki govori o ajdi in se začenja s tem, da četudi na Japonskem velja prepričanje, da je to njihova značilna jed, je dejansko prisotna tudi v Srednji Evropi, kjer raste na severovzhodnem delu Slovenije. Nato izpostavi prof. Krefta, ki mu pravijo prof. Ajda, ki pojasni, da je v Sloveniji ajda že 600 let, da je do 1960 na Švedskem proučeval pšenico, nato se je vrnil domov in se začel ukvarjati z ajdo. Ajda je v srednjo Evropo prišla z Vzhoda in prvi zapisi o tem, da se je jedla v teh krajih so iz leta 1426. Žitarice naj bi bile takrat dostopne samo premožnejšemu sloju, ajda pa je bila oproščena davkov in je bila zato bolj dostopna revnejšim. Na Japonskem se iz ajde delajo predvsem rezanci, v Evropi pa se je namesto pšenice uporabljala predvsem ajdova moka in iz nje različne jedi, kot so štruklji, žganci ali pa kar ajdova kaša.
Prof. Kreft je sicer leta 1980 začel 1. mednarodni simpozij o ajdi, ki je od takrat vsaka 3 leta v drugi državi, potekal je tudi na Japonskem v Naganu in Miyazakiju.
Ivan Kreft je doktor agronomskih znanosti in genetik. Dolgo vrsto let je bil profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, svojega znanja pa ni delil le slovenskim študentom, temveč tudi švedskim, kitajskim in japonskim. Vseskozi je pomembno vpet v mednarodni znanstveni svet, posebno tesno vez je stkal z vzhodom. Tam mu pravijo prof. Soba oziroma prof. Ajda, in to zato, ker je zajeten del svojega raziskovanja posvetil poljščini, ki je neločljiv del tudi slovenske identitete. Od leta je 2003 je redni član SAZU. Za svoje delo je dobil tudi priznanje ambasador znanosti. Akademika Ivana Krefta je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek.
Foto: Jure Čokl
Doktor agronomskih znanosti in genetik je bil dolgo vrsto let profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Nekdanji študenti o njem pravijo, da je prava zakladnica znanja. Pedagoško delo je sicer upokojil, ne pa tudi raziskovalnega. Trenutno je zaposlen na Gozdarskem inštitutu, kjer odstirajo tudi manj znan podzemni svet organizmov. Od leta 2003 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prejel je tudi enega najvišjih priznanj v znanosti pri nas, in sicer ambasador znanosti. Vse življenje ga navdušuje ajda, ki jo je res podrobno raziskoval. Zanimale so ga različne vrste, genetika, hranilne vrednosti in tehnološki postopki pri pripravi različnih jedi.
Japonski poslovni časopis Nikkei je to poletje objavil članek, ki govori o ajdi in se začenja s tem, da četudi na Japonskem velja prepričanje, da je to njihova značilna jed, je dejansko prisotna tudi v Srednji Evropi, kjer raste na severovzhodnem delu Slovenije. Nato izpostavi prof. Krefta, ki mu pravijo prof. Ajda, ki pojasni, da je v Sloveniji ajda že 600 let, da je do 1960 na Švedskem proučeval pšenico, nato se je vrnil domov in se začel ukvarjati z ajdo. Ajda je v srednjo Evropo prišla z Vzhoda in prvi zapisi o tem, da se je jedla v teh krajih so iz leta 1426. Žitarice naj bi bile takrat dostopne samo premožnejšemu sloju, ajda pa je bila oproščena davkov in je bila zato bolj dostopna revnejšim. Na Japonskem se iz ajde delajo predvsem rezanci, v Evropi pa se je namesto pšenice uporabljala predvsem ajdova moka in iz nje različne jedi, kot so štruklji, žganci ali pa kar ajdova kaša.
Prof. Kreft je sicer leta 1980 začel 1. mednarodni simpozij o ajdi, ki je od takrat vsaka 3 leta v drugi državi, potekal je tudi na Japonskem v Naganu in Miyazakiju.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov