Ivan Kreft je doktor agronomskih znanosti in genetik. Dolgo vrsto let je bil profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, svojega znanja pa ni delil le slovenskim študentom, temveč tudi švedskim, kitajskim in japonskim. Vseskozi je pomembno vpet v mednarodni znanstveni svet, posebno tesno vez je stkal z vzhodom. Tam mu pravijo prof. Soba oziroma prof. Ajda, in to zato, ker je zajeten del svojega raziskovanja posvetil poljščini, ki je neločljiv del tudi slovenske identitete. Od leta je 2003 je redni član SAZU. Za svoje delo je dobil tudi priznanje ambasador znanosti. Akademika Ivana Krefta je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Jure Čokl

Doktor agronomskih znanosti in genetik je bil dolgo vrsto let profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Nekdanji študenti o njem pravijo, da je prava zakladnica znanja. Pedagoško delo je sicer upokojil, ne pa tudi raziskovalnega. Trenutno je zaposlen na Gozdarskem inštitutu, kjer odstirajo tudi manj znan podzemni svet organizmov.  Od leta 2003 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.  Prejel je tudi enega najvišjih priznanj v znanosti pri nas,  in sicer ambasador znanosti.  Vse življenje ga navdušuje ajda, ki jo je res podrobno raziskoval. Zanimale so ga različne vrste, genetika, hranilne vrednosti in tehnološki postopki pri pripravi različnih jedi.

Na Japonskem ga kličejo prof. Ajda

Japonski poslovni časopis Nikkei je to poletje objavil članek, ki govori o ajdi in se začenja s tem, da četudi na Japonskem velja prepričanje, da je to njihova značilna jed, je dejansko prisotna tudi v Srednji Evropi, kjer raste na severovzhodnem delu Slovenije. Nato izpostavi prof. Krefta, ki mu pravijo prof. Ajda, ki pojasni, da je v Sloveniji ajda že 600 let, da je do 1960 na Švedskem proučeval pšenico, nato se je vrnil domov in se začel ukvarjati z ajdo. Ajda je v srednjo Evropo prišla z Vzhoda in prvi zapisi o tem, da se je jedla v teh krajih so iz leta 1426. Žitarice naj bi bile takrat dostopne samo premožnejšemu sloju, ajda pa je bila oproščena davkov in je bila zato bolj dostopna revnejšim. Na Japonskem se iz ajde delajo predvsem rezanci, v Evropi pa se je namesto pšenice uporabljala predvsem ajdova moka in iz nje različne jedi, kot so štruklji, žganci ali pa kar ajdova kaša.

Prof. Kreft je sicer leta 1980 začel 1. mednarodni simpozij o ajdi, ki je od takrat vsaka 3 leta v drugi državi, potekal je tudi na Japonskem v Naganu in Miyazakiju.