Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po diplomi iz socialnega dela je študiral laično teologijo ter magistriral in doktoriral pri dr. Antonu Trstenjaku. Bibliografija našega današnjega gosta šteje več kot tisoč enot, morda ga poznate po naslovih Kakovostna starost ali Sto domačih zdravil za dušo in telo. Človek kot tak je bil vedno središče njegovega zanimanja in raziskovanja, kakovostno staranje in sožitje med generacijami pa nujen del življenja. »Ena prvih nalog je pomoč ljudem v stiski,« pravi Dr. JOŽE RAMOVŠ, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, gost tokratne oddaje Intervju.
Dr. Jožeta Ramovša smo povabili na pogovor v dneh, ko se v Ljubljani odvija že 15. Festival za tretje življenjsko obdobje in dan pred mednarodnim dnem starejših.
“Dejstvo je, da nas je starejših vedno več, predvsem v Evropi, Severni Ameriki, Severni Koreji, na Japonskem” pravi. “To samo po sebi ni ne dobro, ne slabo. Gre za novo situacijo, ki je ne poznamo in na katero se moramo pripraviti.”
Dr. Ramovš je dolga leta sodeloval z dr. Antonom Trstenjakom, sodelovanje z njim 19 let po njegovi smrti še vedno pogreša. “Bil je človek zaupanja, miru. Imel je ogromno znanja.” Dolge ure sta debatirala o vprašanjih, ki si jih človek zastavlja tudi danes.
Kaj je najpomembnejše, da v življenju ozavestimo?
Po diplomi iz socialnega dela je študiral laično teologijo ter magistriral in doktoriral pri dr. Antonu Trstenjaku. Bibliografija našega današnjega gosta šteje več kot tisoč enot, morda ga poznate po naslovih Kakovostna starost ali Sto domačih zdravil za dušo in telo. Človek kot tak je bil vedno središče njegovega zanimanja in raziskovanja, kakovostno staranje in sožitje med generacijami pa nujen del življenja. »Ena prvih nalog je pomoč ljudem v stiski,« pravi Dr. JOŽE RAMOVŠ, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, gost tokratne oddaje Intervju.
Dr. Jožeta Ramovša smo povabili na pogovor v dneh, ko se v Ljubljani odvija že 15. Festival za tretje življenjsko obdobje in dan pred mednarodnim dnem starejših.
“Dejstvo je, da nas je starejših vedno več, predvsem v Evropi, Severni Ameriki, Severni Koreji, na Japonskem” pravi. “To samo po sebi ni ne dobro, ne slabo. Gre za novo situacijo, ki je ne poznamo in na katero se moramo pripraviti.”
Dr. Ramovš je dolga leta sodeloval z dr. Antonom Trstenjakom, sodelovanje z njim 19 let po njegovi smrti še vedno pogreša. “Bil je človek zaupanja, miru. Imel je ogromno znanja.” Dolge ure sta debatirala o vprašanjih, ki si jih človek zastavlja tudi danes.
Kaj je najpomembnejše, da v življenju ozavestimo?
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov