Matjaž Gruden je direktor za strateško načrtovanje pri Svetu Evrope, mednarodni organizaciji, ki ima 47 držav članic, nastala pa je kmalu po drugi svetovni vojni z namenom povezati Evropo na temelju miru, človekovih pravic, skupnih interesov in solidarnosti? Kje so te vrednote skoraj sedem desetletij pozneje? Kakšna je realnost in prihodnost demokracije, spoštovanja človekovih pravic, varnosti, svobode govora? Od spletne platforme za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev, ki so jo vzpostavili lani, do vprašanja migracij, sovražnega govora in molčanja, ko bi bil odziv potreben - o vsem tem v pogovoru z Matjažem Grudnom, ki ga je minuli teden v Strasbourgu pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.

Svet Evrope je mednarodna organizaciji, ki ima 47 držav članic, nastala pa je kmalu po drugi svetovni vojni z namenom povezati Evropo na temelju miru, človekovih pravic, skupnih interesov in solidarnosti. Kje so te vrednote skoraj sedem desetletij pozneje? Kakšna je realnost in prihodnost demokracije, spoštovanja človekovih pravic, varnosti, svobode govora? Od spletne platforme za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev, ki so jo vzpostavili lani, do vprašanja migracij, sovražnega govora in molčanja, ko bi bil odziv potreben.

Platforma za zaščito novinarjev: Partnerstvo, kot do zdaj še ni obstajalo 

Z Matjažem Grudnom smo se pogovarjali v Strasbourgu ravno v času, ko so poslanke in poslanci na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, nedaleč od njegove pisarne, razpravljali o razmerah na Poljskem.

“Obstaja zaskrbljenost, da gre na Poljskem za nadaljevanje trenda, ki ga vidimo že v nekaterih drugih državah v Evropi, kjer je  mešanica nacionalizma in populizma, predstavljena kot ena sintagma, ki je jaz ne razumem- ‘iliberalna demokracija’. Predstavlja in uživa tudi precej velik uspeh pri volivcih in se ponuja kot možna alternativa demokraciji, kot smo jo poznali do sedaj.”

Pri Svetu Evrope so se odločili za to, da vzpostavijo Platformo ravno zaradi zaskrbljenosti nad stanjem svobode medijev in zaščito novinarjev v Evropi. Pri tem je Matjaž Gruden pojasnil, da :

“Gre za iniciativo, ki je zelo pomembna in zelo nova v vidiku, da je bila vzpostavljena v partnerstvu z mednarodnimi združenji novinarjem in mednarodnimi združenji za zaščito svobode izražanja. To pomeni, da gre za partnerstvo med vladami in med temi partnerskimi združenji, kar do zdaj na takšen način še ni obstajalo.  Zaenkrat kaže, da daje rezultate, ki so bili pričakovani z obeh strani. Pričakovanja seveda niso bila enaka, ker z ene strani  seveda pri  vladah prihaja do zadržkov in do nestrinjanja z ocenami, ki prihajajo s strani naših partnerjev, ampak to je bilo za pričakovati.”

Kaj se zgodi, ko pride do takšnega opozorila o kršitvah?

Glavni cilj vseh aktivnosti Sveta Evrope  je to, je pojasnil Gruden,  da se, ko prihaja do zaskrbljenosti, da je prišlo do kršitve standardov,  stanje najprej razišče in  ugotovi.

“Torej prva naloga je, da se oceni stanje, da se ugotovi, kateri standardi, če so, so kršeni in kaj je potrebno narediti, da se to stanje popravi . Potem pa je vse odvisno od države članice same. Pritiski, če so, prihajajo iz drugih držav članic, organizacija kot je naša medvladna organizacija pa nima moči, da bi rešitve vsilila proti politični volji  posamezne državi članici. Tega nima in tudi mislim, da ne bi imelo smisla, da bi imela tako možnost in tako moč.”

Demokracija ne pade z neba

Matjaž Gruden je dejal, da je po njegovem mnenju volje za dejansko zagotavljanje zaščite demokratičnih norm in standardov na področju zaščite človekovih pravic v Evropi vse manj.

“Ker demokracija se ne more vpeljat na silo, demokracija ne pade z neba, ne pride od nekod od zunaj. Demokracijo je treba zgradit s politično voljo od znotraj, med volivci in političnimi silami v državi. Nihče od zunaj, naj bo  to Bruselj, naj bo Strasbourg, naj bo kdorkoli drug vam ne bo mogel rešit težav, ki si jih delate sami, če te volje za reševanje teh težav ne boste tudi imeli sami”.

Ob tem, da se, kot je pojasnil, vidi vse manjša pripravljenost za vzdrževanje ali izboljševanje standardov na področju demokracije in človekovih pravic, so:

“težave, ki jih identificiramo, vse bolj pogosto rezultat načrtne politike posameznih vlad. Da načrtno ignorirajo, zapostavljajo, kršijo nekatere norme in standardne. Ne samo tiste, h katerim so se zavezale, kot članice Sveta Evrope, EU, drugih mednarodnih organizacij, ampak predvsem, da kršijo te norme in standardne, ki so neizogibno potrebni, da bi v državi, za katero so odgovorni, lahko pričakovali eno normalno demokratično življenje, en normalen demokratičen razvoj, eno normalno spoštovanje političnih svoboščin, pravic posameznikov in pravic manjšin.”

Demokracija in človekove pravice, je povedal Matjaž Gruden, niso samo moralni in pravni imperativ, ampak tudi varnostni imperativ:

“Brez doslednega spoštovanja teh norm v nobeni od teh držav, ne v Evropi ne moremo pričakovati dolgoročnega miru, stabilnosti in blagostanja. In to je kričoča resnica,pred katero si kolektivno vse bolj zatiskamo oči”.

Kako zgovorna je “Oglušujoča tišina”?

Na eni strani sovražni govor in diskurz, ki skuša celo legitimizirat in opravičevat nekatere pojave v družbi, na drugi strani pa neodzivnost, ko bi bil odziv potreben. Kaj je o tem povedal Matjaž Gruden?

“Živimo dejansko v času, ko prevladuje politika strahu, politika, ki se gradi na strahu. In okrog tega se pojavlja vse vrste drugih izjemno nevarnih pojavov, dejanj govora, ki je naperjen proti posameznikom in skupinam in absolutno je res, da tudi pri teh pojavih, ki jih vidimo in čutimo tudi v Slovenijo vse bolj, še najbolj pogrešam takojšnjo, jasno, brezpogojno opredelitev, obsodbo stališča tako med političnimi predstavniki, kot med drugimi ljudmi, ki imajo v družbi pomemben  vpliv, zaradi svoje funkcije in  položaja”.

In če smo malo bolj konkretni … na primer nedavni primeri sežiganja knjig, prašičje glave… 

“Absolutno. Gre za eklatantne primere dejanj, kjer bi pričakoval, da bi takoj, najprej kompletna politična garnitura, ne glede na barvo, ideološke razlike, morala stopiti skupaj in to takoj obsoditi, brezpogojno. Namesto tega oglušujoča tišina…//Tisti glavni problem v Sloveniji dejansko ni premalo kazenskega pregona, ampak premalo družbene, politične reakcije, na pojave in na govor, ki se pojavlja pri nas. Pa naj bo to do beguncev, naj bo to do LGBT populacije, naj bo to do Romov ali do kogarkoli. Danes so oni, jutri bo morda nekdo drug. Vse kar se  dogaja, pa vedno bolj  spremlja oglušujoča tišina,  ki na nek način legitimizira ali pa olajšuje to vse večjo erupcijo vse bolj nasilne nestrpnosti, ki jo vidimo v Sloveniji, pa tudi drugod po Evropi.”

Več in podrobneje, tudi o prihodnosti Sveta Evrope, o ogledalu, ki si ga mora nastaviti vsak med nami in o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih povezanih s človekovimi pravicami, pa v posnetku Intervjuja!