Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Matjaž Gruden je direktor za strateško načrtovanje pri Svetu Evrope, mednarodni organizaciji, ki ima 47 držav članic, nastala pa je kmalu po drugi svetovni vojni z namenom povezati Evropo na temelju miru, človekovih pravic, skupnih interesov in solidarnosti? Kje so te vrednote skoraj sedem desetletij pozneje? Kakšna je realnost in prihodnost demokracije, spoštovanja človekovih pravic, varnosti, svobode govora? Od spletne platforme za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev, ki so jo vzpostavili lani, do vprašanja migracij, sovražnega govora in molčanja, ko bi bil odziv potreben - o vsem tem v pogovoru z Matjažem Grudnom, ki ga je minuli teden v Strasbourgu pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.
Svet Evrope je mednarodna organizaciji, ki ima 47 držav članic, nastala pa je kmalu po drugi svetovni vojni z namenom povezati Evropo na temelju miru, človekovih pravic, skupnih interesov in solidarnosti. Kje so te vrednote skoraj sedem desetletij pozneje? Kakšna je realnost in prihodnost demokracije, spoštovanja človekovih pravic, varnosti, svobode govora? Od spletne platforme za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev, ki so jo vzpostavili lani, do vprašanja migracij, sovražnega govora in molčanja, ko bi bil odziv potreben.
Z Matjažem Grudnom smo se pogovarjali v Strasbourgu ravno v času, ko so poslanke in poslanci na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, nedaleč od njegove pisarne, razpravljali o razmerah na Poljskem.
“Obstaja zaskrbljenost, da gre na Poljskem za nadaljevanje trenda, ki ga vidimo že v nekaterih drugih državah v Evropi, kjer je mešanica nacionalizma in populizma, predstavljena kot ena sintagma, ki je jaz ne razumem- ‘iliberalna demokracija’. Predstavlja in uživa tudi precej velik uspeh pri volivcih in se ponuja kot možna alternativa demokraciji, kot smo jo poznali do sedaj.”
Pri Svetu Evrope so se odločili za to, da vzpostavijo Platformo ravno zaradi zaskrbljenosti nad stanjem svobode medijev in zaščito novinarjev v Evropi. Pri tem je Matjaž Gruden pojasnil, da :
“Gre za iniciativo, ki je zelo pomembna in zelo nova v vidiku, da je bila vzpostavljena v partnerstvu z mednarodnimi združenji novinarjem in mednarodnimi združenji za zaščito svobode izražanja. To pomeni, da gre za partnerstvo med vladami in med temi partnerskimi združenji, kar do zdaj na takšen način še ni obstajalo. Zaenkrat kaže, da daje rezultate, ki so bili pričakovani z obeh strani. Pričakovanja seveda niso bila enaka, ker z ene strani seveda pri vladah prihaja do zadržkov in do nestrinjanja z ocenami, ki prihajajo s strani naših partnerjev, ampak to je bilo za pričakovati.”
Glavni cilj vseh aktivnosti Sveta Evrope je to, je pojasnil Gruden, da se, ko prihaja do zaskrbljenosti, da je prišlo do kršitve standardov, stanje najprej razišče in ugotovi.
“Torej prva naloga je, da se oceni stanje, da se ugotovi, kateri standardi, če so, so kršeni in kaj je potrebno narediti, da se to stanje popravi . Potem pa je vse odvisno od države članice same. Pritiski, če so, prihajajo iz drugih držav članic, organizacija kot je naša medvladna organizacija pa nima moči, da bi rešitve vsilila proti politični volji posamezne državi članici. Tega nima in tudi mislim, da ne bi imelo smisla, da bi imela tako možnost in tako moč.”
Matjaž Gruden je dejal, da je po njegovem mnenju volje za dejansko zagotavljanje zaščite demokratičnih norm in standardov na področju zaščite človekovih pravic v Evropi vse manj.
“Ker demokracija se ne more vpeljat na silo, demokracija ne pade z neba, ne pride od nekod od zunaj. Demokracijo je treba zgradit s politično voljo od znotraj, med volivci in političnimi silami v državi. Nihče od zunaj, naj bo to Bruselj, naj bo Strasbourg, naj bo kdorkoli drug vam ne bo mogel rešit težav, ki si jih delate sami, če te volje za reševanje teh težav ne boste tudi imeli sami”.
Ob tem, da se, kot je pojasnil, vidi vse manjša pripravljenost za vzdrževanje ali izboljševanje standardov na področju demokracije in človekovih pravic, so:
“težave, ki jih identificiramo, vse bolj pogosto rezultat načrtne politike posameznih vlad. Da načrtno ignorirajo, zapostavljajo, kršijo nekatere norme in standardne. Ne samo tiste, h katerim so se zavezale, kot članice Sveta Evrope, EU, drugih mednarodnih organizacij, ampak predvsem, da kršijo te norme in standardne, ki so neizogibno potrebni, da bi v državi, za katero so odgovorni, lahko pričakovali eno normalno demokratično življenje, en normalen demokratičen razvoj, eno normalno spoštovanje političnih svoboščin, pravic posameznikov in pravic manjšin.”
Demokracija in človekove pravice, je povedal Matjaž Gruden, niso samo moralni in pravni imperativ, ampak tudi varnostni imperativ:
“Brez doslednega spoštovanja teh norm v nobeni od teh držav, ne v Evropi ne moremo pričakovati dolgoročnega miru, stabilnosti in blagostanja. In to je kričoča resnica,pred katero si kolektivno vse bolj zatiskamo oči”.
Na eni strani sovražni govor in diskurz, ki skuša celo legitimizirat in opravičevat nekatere pojave v družbi, na drugi strani pa neodzivnost, ko bi bil odziv potreben. Kaj je o tem povedal Matjaž Gruden?
“Živimo dejansko v času, ko prevladuje politika strahu, politika, ki se gradi na strahu. In okrog tega se pojavlja vse vrste drugih izjemno nevarnih pojavov, dejanj govora, ki je naperjen proti posameznikom in skupinam in absolutno je res, da tudi pri teh pojavih, ki jih vidimo in čutimo tudi v Slovenijo vse bolj, še najbolj pogrešam takojšnjo, jasno, brezpogojno opredelitev, obsodbo stališča tako med političnimi predstavniki, kot med drugimi ljudmi, ki imajo v družbi pomemben vpliv, zaradi svoje funkcije in položaja”.
“Absolutno. Gre za eklatantne primere dejanj, kjer bi pričakoval, da bi takoj, najprej kompletna politična garnitura, ne glede na barvo, ideološke razlike, morala stopiti skupaj in to takoj obsoditi, brezpogojno. Namesto tega oglušujoča tišina…//Tisti glavni problem v Sloveniji dejansko ni premalo kazenskega pregona, ampak premalo družbene, politične reakcije, na pojave in na govor, ki se pojavlja pri nas. Pa naj bo to do beguncev, naj bo to do LGBT populacije, naj bo to do Romov ali do kogarkoli. Danes so oni, jutri bo morda nekdo drug. Vse kar se dogaja, pa vedno bolj spremlja oglušujoča tišina, ki na nek način legitimizira ali pa olajšuje to vse večjo erupcijo vse bolj nasilne nestrpnosti, ki jo vidimo v Sloveniji, pa tudi drugod po Evropi.”
Več in podrobneje, tudi o prihodnosti Sveta Evrope, o ogledalu, ki si ga mora nastaviti vsak med nami in o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih povezanih s človekovimi pravicami, pa v posnetku Intervjuja!
Matjaž Gruden je direktor za strateško načrtovanje pri Svetu Evrope, mednarodni organizaciji, ki ima 47 držav članic, nastala pa je kmalu po drugi svetovni vojni z namenom povezati Evropo na temelju miru, človekovih pravic, skupnih interesov in solidarnosti? Kje so te vrednote skoraj sedem desetletij pozneje? Kakšna je realnost in prihodnost demokracije, spoštovanja človekovih pravic, varnosti, svobode govora? Od spletne platforme za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev, ki so jo vzpostavili lani, do vprašanja migracij, sovražnega govora in molčanja, ko bi bil odziv potreben - o vsem tem v pogovoru z Matjažem Grudnom, ki ga je minuli teden v Strasbourgu pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.
Svet Evrope je mednarodna organizaciji, ki ima 47 držav članic, nastala pa je kmalu po drugi svetovni vojni z namenom povezati Evropo na temelju miru, človekovih pravic, skupnih interesov in solidarnosti. Kje so te vrednote skoraj sedem desetletij pozneje? Kakšna je realnost in prihodnost demokracije, spoštovanja človekovih pravic, varnosti, svobode govora? Od spletne platforme za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev, ki so jo vzpostavili lani, do vprašanja migracij, sovražnega govora in molčanja, ko bi bil odziv potreben.
Z Matjažem Grudnom smo se pogovarjali v Strasbourgu ravno v času, ko so poslanke in poslanci na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, nedaleč od njegove pisarne, razpravljali o razmerah na Poljskem.
“Obstaja zaskrbljenost, da gre na Poljskem za nadaljevanje trenda, ki ga vidimo že v nekaterih drugih državah v Evropi, kjer je mešanica nacionalizma in populizma, predstavljena kot ena sintagma, ki je jaz ne razumem- ‘iliberalna demokracija’. Predstavlja in uživa tudi precej velik uspeh pri volivcih in se ponuja kot možna alternativa demokraciji, kot smo jo poznali do sedaj.”
Pri Svetu Evrope so se odločili za to, da vzpostavijo Platformo ravno zaradi zaskrbljenosti nad stanjem svobode medijev in zaščito novinarjev v Evropi. Pri tem je Matjaž Gruden pojasnil, da :
“Gre za iniciativo, ki je zelo pomembna in zelo nova v vidiku, da je bila vzpostavljena v partnerstvu z mednarodnimi združenji novinarjem in mednarodnimi združenji za zaščito svobode izražanja. To pomeni, da gre za partnerstvo med vladami in med temi partnerskimi združenji, kar do zdaj na takšen način še ni obstajalo. Zaenkrat kaže, da daje rezultate, ki so bili pričakovani z obeh strani. Pričakovanja seveda niso bila enaka, ker z ene strani seveda pri vladah prihaja do zadržkov in do nestrinjanja z ocenami, ki prihajajo s strani naših partnerjev, ampak to je bilo za pričakovati.”
Glavni cilj vseh aktivnosti Sveta Evrope je to, je pojasnil Gruden, da se, ko prihaja do zaskrbljenosti, da je prišlo do kršitve standardov, stanje najprej razišče in ugotovi.
“Torej prva naloga je, da se oceni stanje, da se ugotovi, kateri standardi, če so, so kršeni in kaj je potrebno narediti, da se to stanje popravi . Potem pa je vse odvisno od države članice same. Pritiski, če so, prihajajo iz drugih držav članic, organizacija kot je naša medvladna organizacija pa nima moči, da bi rešitve vsilila proti politični volji posamezne državi članici. Tega nima in tudi mislim, da ne bi imelo smisla, da bi imela tako možnost in tako moč.”
Matjaž Gruden je dejal, da je po njegovem mnenju volje za dejansko zagotavljanje zaščite demokratičnih norm in standardov na področju zaščite človekovih pravic v Evropi vse manj.
“Ker demokracija se ne more vpeljat na silo, demokracija ne pade z neba, ne pride od nekod od zunaj. Demokracijo je treba zgradit s politično voljo od znotraj, med volivci in političnimi silami v državi. Nihče od zunaj, naj bo to Bruselj, naj bo Strasbourg, naj bo kdorkoli drug vam ne bo mogel rešit težav, ki si jih delate sami, če te volje za reševanje teh težav ne boste tudi imeli sami”.
Ob tem, da se, kot je pojasnil, vidi vse manjša pripravljenost za vzdrževanje ali izboljševanje standardov na področju demokracije in človekovih pravic, so:
“težave, ki jih identificiramo, vse bolj pogosto rezultat načrtne politike posameznih vlad. Da načrtno ignorirajo, zapostavljajo, kršijo nekatere norme in standardne. Ne samo tiste, h katerim so se zavezale, kot članice Sveta Evrope, EU, drugih mednarodnih organizacij, ampak predvsem, da kršijo te norme in standardne, ki so neizogibno potrebni, da bi v državi, za katero so odgovorni, lahko pričakovali eno normalno demokratično življenje, en normalen demokratičen razvoj, eno normalno spoštovanje političnih svoboščin, pravic posameznikov in pravic manjšin.”
Demokracija in človekove pravice, je povedal Matjaž Gruden, niso samo moralni in pravni imperativ, ampak tudi varnostni imperativ:
“Brez doslednega spoštovanja teh norm v nobeni od teh držav, ne v Evropi ne moremo pričakovati dolgoročnega miru, stabilnosti in blagostanja. In to je kričoča resnica,pred katero si kolektivno vse bolj zatiskamo oči”.
Na eni strani sovražni govor in diskurz, ki skuša celo legitimizirat in opravičevat nekatere pojave v družbi, na drugi strani pa neodzivnost, ko bi bil odziv potreben. Kaj je o tem povedal Matjaž Gruden?
“Živimo dejansko v času, ko prevladuje politika strahu, politika, ki se gradi na strahu. In okrog tega se pojavlja vse vrste drugih izjemno nevarnih pojavov, dejanj govora, ki je naperjen proti posameznikom in skupinam in absolutno je res, da tudi pri teh pojavih, ki jih vidimo in čutimo tudi v Slovenijo vse bolj, še najbolj pogrešam takojšnjo, jasno, brezpogojno opredelitev, obsodbo stališča tako med političnimi predstavniki, kot med drugimi ljudmi, ki imajo v družbi pomemben vpliv, zaradi svoje funkcije in položaja”.
“Absolutno. Gre za eklatantne primere dejanj, kjer bi pričakoval, da bi takoj, najprej kompletna politična garnitura, ne glede na barvo, ideološke razlike, morala stopiti skupaj in to takoj obsoditi, brezpogojno. Namesto tega oglušujoča tišina…//Tisti glavni problem v Sloveniji dejansko ni premalo kazenskega pregona, ampak premalo družbene, politične reakcije, na pojave in na govor, ki se pojavlja pri nas. Pa naj bo to do beguncev, naj bo to do LGBT populacije, naj bo to do Romov ali do kogarkoli. Danes so oni, jutri bo morda nekdo drug. Vse kar se dogaja, pa vedno bolj spremlja oglušujoča tišina, ki na nek način legitimizira ali pa olajšuje to vse večjo erupcijo vse bolj nasilne nestrpnosti, ki jo vidimo v Sloveniji, pa tudi drugod po Evropi.”
Več in podrobneje, tudi o prihodnosti Sveta Evrope, o ogledalu, ki si ga mora nastaviti vsak med nami in o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih povezanih s človekovimi pravicami, pa v posnetku Intervjuja!
Z velikopotezno zasnovano, skoraj tri leta trajajočo prenovo Cukrarne je Slovenija konec septembra dobila izjemen razstavni in prireditveni prostor. Toda renovacija je šele prvi korak. Če naj bi se v novi ljubljanski galeriji res srečevali s presežki svetovne in domače umetnostne oziroma intelektualne produkcije, če naj bi torej Cukrarna igrala ključno vlogo pri vzpostavljanju plodnega, zares dvosmernega dialoga med slovensko in globalno kulturo v 21. stoletju, bo treba najti načine, kako k nam pripeljati največja imena sodobne umetnosti in Cukrarno trdno umestiti na evropski kulturni zemljevid. Treba pa bo seveda tudi razmisliti, kako v novo galerijo privabiti obiskovalce – ne le tistih iz Ljubljane ampak kar iz vse Slovenije in najbrž še širše – in poskrbeti, da bodo Cukrarno resnično vzeli za svojo, se pravi za epicenter intelektualnega in nepogrešljivo vozlišče socialnega življenja. Da bi to uspelo, pa bo nova institucija slej ko prej morala razpolagati tako z dovoljšnim proračunom kakor s presežnim entuziazmom ekipe, ki bdi nad programsko ponudbo galerije. Kako se v Cukrarni torej lotevajo svojega dela in kakšna je njihova srednjeročna vizija za naslednjih – recimo – pet let, preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili Alenko Gregorič, programsko vodjo Galerije Cukrarna. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva.
Naša vsakdanja življenja še niso nikoli bila tako odvisna od infrastrukture, ki kroži visoko nad našimi glavami, kot so danes. Navigacija, telekomunikacije, internet iz vesolja. Gneča satelitov v Zemljini orbiti se naglo povečuje, njihov pomen za ekonomijo prav tako. Nezanemarljivi niso niti varnostni vidiki. V polnem razmahu je že tudi sveža vesoljska tekma med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki vključuje ambiciozne načrte za habitate na Luni in Marsu. Medtem pa Evropa pri vlaganjih v vesolje močno zaostaja. Kaj to v praksi pomeni in kakšna je pravzaprav evropska vesoljska vizija za prihodnje desetletje, je pojasnil generalni direktor Evropske vesolje agencije Josef Aschbacher. »Evropa nameni za raziskave vesolja le osem odstotkov tega, kar nameni Nasa. Z osmimi odstotki pa seveda ne moremo početi tega, kar počne Nasa z dvanajstkrat več sredstvi. Tu vsekakor nismo na isti ravni in rad bi, da se naši politiki tega zavedajo. Evropa tukaj zamuja priložnosti in nedvomno bi morala investirati več.« Foto: ESA
Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Ob bližajočem se Mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobru, se bomo v Intervjuju posvetili prav tej generaciji. Kaj dandanes pomeni tretje življenjsko obdobje? So to leta? Je to dejstvo, koliko smo še aktivni? Alijana Šantej je dolgoletna vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in je skozi leta svojega dela spoznala vso paleto starosti in dejavnosti, ki se jim starejši posvečajo. Študijski programi so namenjeni prav vsem in prav to je namen in dobro na tej Univerzi. Čas epidemije je izobraževanje precej spremenil, a kljub vsemu optimistično vstopajo v novo študijsko leto. Izobraževanje starejših ostaja pomemben del našega življenja. Alijano Šantej je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Gradbeništvo je ena redkih panog, ki kljub ukrepom in zaprtjem v času epidemije ni utrpela izgub, nasprotno, zadnja leta povečuje prihodke in dodano vrednost. Vedno bolj pa jo pestijo pomanjkanje delavcev in v zadnjem letu tudi pomanjkanje surovin. Med velika gradbena podjetja pri nas sodi GH Holding, ki je v lasti Blaža Miklavčiča. Trenutno gradi Univerzitetni klinični center Beograd in številne okoljske objekte, podal se je tudi v stanovanjsko gradnjo. Blaž Miklavčič v intervjuju spregovori o projektih, panogi, izzivih in tudi o sebi. Pripravljata Urška Jereb in Maja Derčar.
Melita Močnik, diplomirana pravnica, je v slovenski policiji 23 let. Potem ko je opravljala odgovorna dela na vodilnih mestih, je med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji in drugimi varnostno zahtevnimi dogodki na Gorenjskem prevzela vodenje Policijske uprave Kranj. Tako je postala prva in edina direktorica policijske uprave v državi. To se je zgodilo v obdobju negotovih covidnih razmer in okrnjenega zaupanja v policijo. Novih priložnosti na karierni poti, službovala je tudi pri Visokem komisariatu Združenih narodov za begunce v Ljubljani, se vedno loteva s svežo delovno in osebnostno energijo.
Ob začetku novega šolskega leta smo v oddajo Intervju povabili Fani Al Mansour, dolgoletno predsednico Zveze srednjih šol in dijaških domov ter ravnateljico Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana. Sama je v mladosti želela postati kozmetičarka, pozneje tudi strokovnjakinja za klimatske naprave, pot pa jo je nato vodila v pedagoške vode. Kot diplomantka strojništva ima dober vpogled v poklicno izobraževanje in povezovanje šolstva z gospodarstvom. Kako so se skozi desetletja spremenili dijaki in kako učitelji, kakšne so zaposlitvene možnosti slovenskih dijakov in kako učinkovite so spodbude za deficitarne poklice, je v pogovoru povedala Juretu Čepinu.
Gostja sredinega intervjuja na Prvem je izr. prof. dr. Katja Košir, psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Več let je predavala na Pedagoški fakulteti bodočim učiteljem. Je predstojnica Centra za vseživljenjsko izobraževanje na mariborski Filozofski fakulteti in področna urednica pri reviji Psihološka obzorja. Raziskovalno se ukvarja z različnimi vidiki socialnih odnosov v šoli kot prostoru socialnega in čustvenega učenja. Kot svetovalka in supervizorka sodeluje pri svetovalnici To sem jaz. O dejavnikih učne uspešnosti, o pomenu odnosov v učnem procesu in pomenu izkušenj, ki jih mladostniki doživljajo v medvrstniških odnosih, o šolanju na daljavo in o vplivu zaprtja šol na stiske otrok in mladostnikov ter o neprimernosti reduciranja vloge šole le na njeno izobraževalno funkcijo se bo s z dr. Katjo Košir pogovarjala Cirila Štuber.
Je novinarka in pisateljica. Pravi, da ji pri pisanju romana najbolj pomagajo izkušnje – tako novinarske kot bralske. Potem ko je napisala tri publicistične knjige, in sicer o italijanski mafiji, političnih akrobacijah Berlusconija in tudi o papežu, ki je odstopil, se je lotila pisanja tistega, kar ji je všeč kot bralki – kriminalke in trilerja. Kriminalka Pogodba se dogaja v Italiji in se začne – kot se za kriminalko spodobi – z najdbo trupla. Njen zadnji roman Evidenca odstira kriminalno dogajanje na slovenskih tleh, prepleteno s politiko in medijskim svetom. Zgodba je v celoti izmišljena. A zveni resnično. Ali Mojca, ki je trenutno dopisnica RTV iz Bruslja, ideje dobi pri svojem delu? Kakšno je to dopisniško delo, spremljanje in poročanje o dogajanju v središču moči v Bruslju? In kakšen je pogled na Slovenijo z bruseljskih hodnikov?
V intervjuju na Prvem bomo predvajali skrajšano različico pogovora z direktorjem visokotehnološkega podjetja Cosylab, doktorjem jedrske fizike Markom Pleškom. Leta 2001 je s študenti na Inštitutu Jožef Stefan razvil programsko opremo za pospeševalnike jedrskih delcev in ustanovil podjetje. Danes v Cosylabu delajo za velike znanstvene projekte, kot je integracijski sistem za ITER (fuzijski reaktor na jugu Francije), specializirani so za softver za krmiljenje jedrskih pospeševalnikov. Drugi večji del njihove dejavnosti pa je softver za protonsko terapijo. O vsem tem in o številnih poslovnih ter družbenih vprašanjih je govoril v junijskem podkastu SRCE BIJE ZA POSEL. V intervjuju lahko prisluhnete delu podkasta, ki sta ga posneli Urška Jereb in Maja Derčar.
Doktor kemije Aleš Štrancar je direktor lani prevzetega ajdovskega podjetja Bia Separations. Nemški konglomerat Sartorius je za Štrancarjevo visokotehnološko podjetje, ki razvija produkte za čiščenje zdravil, odštel 350 milijonov evrov. Širitev podjetja se dogaja že nekaj časa in bo tudi naprej neizogibna. Direktor spregovori o poslovanju, kadrovanju, nečistočah v cepivih, ki povzročajo stranske učinke, in o položaju podjetja v nemški skupini. Z Alešem Štrancarjem sta se konec maja pogovarjali Urška Jereb in Maja Derčar.
V današnjem Intervjuju gostimo programskega vodjo za jazz in glasbe sveta ter vodjo Jazz festivala Ljubljana, Bogdana Benigarja.
Njen pogled seže naravnost iz oči do srca, je iskren, prijazen, topel. Žari pod visokim čelom, nad nasmejanimi ustnicami in pod prameni gostih las, včasih spetih v čop, drugič skrbno oblikovanih v paž pričesko. Močna in muzikalna osebnost je; ona, ki je dala vse za svojo muzo, glasbo. To je dirigentka Jerica Bukovec: štirikratna štipendistka Kraljeve glasbene akademije v Stockholmu, stalna gostujoča dirigentka Zbora Slovenske filharmonije, dirigentka Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani in letošnja dobitnica Zlatega priznanja Zveze kulturnih društev in Zlatega znaka JSKD. Na tekmovanju za mlade zborovske dirigente Europa Cantat leta 2009 je osvojila 3. mesto, na tekmovanju Erica Ericsona v Stockholmu leta 2010 se je uvrstila med tri finaliste. Med festivalom Europa Cantat v Ljubljani bo v pogovoru s Simono Moličnik razkrila skrivnostne moči vokalne glasbe.
Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas – Islamsko skupnost v Sloveniji – vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. Ta je širši slovenski javnosti znano ime. V sredinem Intervjuju razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo (cirkumcizija, zaposlovanje imamov v slovenski vojski), o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o obravnavi muslimanov v šolskih učbenikih, pa tudi med drugim še o snovanju muslimanske gimnazije v Ljubljani. Mufti mag. Nevzet Porič se je leta 1977 rodil v Bihaću v Bosni in Hercegovini. Kot otrok se je skupaj s starši preselil na Jesenice, kjer je končal osnovno šolo, teološko srednjo šolo je obiskoval v Zagrebu, študiral pa je na Fakulteti za islamske znanosti v Sarajevu. Mufti Porić je poročen in oče dveh otrok.
Joco Žnidaršič, zdaj 83-letni, je legenda, mojster reportažne in umetniške fotografije. Kot fotoreporter je delal pri Študentski tribuni, TT-ju, Tovarišu, od leta 1974 pa do upokojitve, torej 25 let, pa kot urednik fotografije pri časopisnem podjetju Delo. Za skorajda vse relevantne domače in svetovne časopisne medije je ustvaril obilje izjemnih fotoreporterskih del in tudi kopico izjemnih fotomonografij, kar mu je povsem zasluženo prineslo sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov. Bil je na vseh zimskih olimpijadah od Innsbrucka leta 1976 naprej, pa vse do Nagana na Japonskem, leta 1998. Bil je uradni fotograf jugoslovanskega maršala Tita, najbolj blizu od vseh, mu je uspelo fotografirati papeža Janeza Pavla II., ko je ta obiskal hipodrom v Stožicah. Njegov opus je res pester, saj sega vse od fotografij Lipicancev, bil je na frontni liniji med iraško-iransko vojno, med osamosvojitveno vojno, do fotografij Triglava - njegove so znamenite zgodovinske fotografije z vrha ob osamosvojitvi leta 1991, bil je tudi na prizorišču nesreče letala na Korziki in revščine na Kozjanskem. Je tudi prvi slovenski prejemnik prestižne svetovne fotografske nagrade "World Press Photo", sicer pa je prejel že več kot 50 domačih in tujih nagrad, nekatere najpomembnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puharjeva plaketa za življenjsko delo, nagrada »Consortium veritatis« - najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo. Leta 2009 ga je predsednik republike Slovenije Danilo Turk odlikoval z »Zlatim redom za zasluge« za življenjsko delo na fotografskem področju in za velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije. Leta 2013 je prejel nagrado glavnega mesta Ljubljane, leta 2017 pa ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z »Redom za zasluge«, ki ga je prejel kot soavtor v skupini ustvarjalcev akcije »Slovenija moja dežela«. Deluje kot svobodni fotoreporter in solastnik založbe Veduta AŽ, d.o.o., ki izdaja fotomonografije.. Je tudi mednarodni mojster umetniške fotografije - EFIAP, najbolj od vsega pa ga odlikuje izjemen čut za sočloveka. Tokrat je gost oddaje Intervju, z njim se je pogovarjala Liana Buršič
Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade, dvakratni zunanji minister in dolgoletni poslanec v Evropskem parlament- Lojze Peterle v sredinem Intervjuju razmišlja, kaj je Slovenija v 30-tih letih državnosti opravila nadpovprečno dobro, kje nam je spodletelo in odgovarja na vprašanja, ali opozicija res ne bi smela zibati barke, zakaj politika zmanjšuje vlogo in pomen civilne družbe, ali je prihodnost Slovenije v povezovanju z državami, ki si želijo manj Evrope in kaj sporoča Trg republike 30 let potem.
Ivan Simič že drugič vodi davčno upravo. Med prvim vodenjem je poskrbel za uvedbo informativnega izračuna dohodnine. Ali lahko zavezanci kaj podobnega pričakujejo tokrat? Ivan Simič, po izobrazbi pravnik, se sicer poklicno pretežno ukvarja z davki. Bo na čelu finančne uprave res samo pol leta, kot zatrjuje?
Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., diabetolog, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, eden vodilnih strokovnjakov pri zdravljenju diabetesa. Nenehni raziskovalec in tisti zdravnik, ki mu je diabetologija všeč zato, ker mora svoje paciente ves čas spremljati, z njimi gre skozi različna življenjska obdobja, tako rekoč se s svojimi pacienti stara. Po diplomi leta 1996 in po strokovnem izpitu se je zaposlil v ljubljanskem Kliničnem centru na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni in opravil magisterij s področja celične biologije. Doktoriral je v ZDA, leta 2003 pa v Sloveniji opravil specialistični izpit iz interne medicine. Predava tudi na medicinski fakulteti. Skupaj z drugimi raziskovalci po svetu je v fazi kliničnega testiranja novega inzulina, ki bo bolnikom z diabetesom tipa 2 močno olajšal življenje, in je soavtor članka o tem, objavili so ga v znameniti reviji The New England Journal of Medicine. Priznanja so le še potrditev njegovega trdega dela in neomajne vere v napredek medicine. Prof. dr. Andreja Janeža je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Na svoji poklicni poti je opravljal številne visoke funkcije. Leta 1992 je postal prvi stalni predstavnik Republike Slovenije na sedežu OZN v New Yorku in bil tudi več kot 5 let pomočnik generalnega sekretarja Kofija Anana za politične zadeve. V letih od 2007 do 2012 je bil predsednik države - prvi predsednik, ki je - zgodilo se je leta 2011 - razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Avtor prvega slovenskega učbenika na področju mednarodnega prava je danes zaslužni profesor in kritični opazovalec dogajanja. Kako komentira notranjepolitične razmere, zunanjepolitična ravnanja naše države, kateri so po njegovem mnenju poglavitni problemi sedanjega sveta, kako je zadovoljen s 30-letnim jubilejem naše države in razmerami na področju varovanja človekovih pravic v Sloveniji?
Neveljaven email naslov