Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratni intervjuvanec bo prof. dr. József Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost, ki prek razpisov financira različne raziskovalne projekte in programe. Po stroki profesor računalništva in informatike je do imenovanja na to funkcijo predaval na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Med letoma 2001 in 2004 je bil državni sekretar na Ministrstvu za informacijsko družbo, od 2008 do 2011 pa državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Funkcijo direktorja javne agencije za raziskovalno dejavnost pa je prevzel v nehvaležnem času, ko je država tudi znanosti odmerjala vedno manj denarja, kar je pomenilo veliko negotovosti, predvsem pa izzvalo precej nezadovoljstva v raziskovalni sferi. Finančna krivulja se je zdaj nekoliko obrnila. A Györkös razmišlja, da ostaja vprašanje, kakšne posledice bo pustilo pomanjkanje na področju, ki spodbuja znanje, inovativnost in razvoj. V Intervjuju bo pojasnil, kakšne spremembe so vnesli v velikokrat kritizirani pravilnik, po katerem vrednotijo znanstveno odličnost, ter ocenil, kje je in kam gre slovenska znanost. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek.
Tokratni intervjuvanec bo prof. dr. József Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost, ki prek razpisov financira različne raziskovalne projekte in programe. Po stroki profesor računalništva in informatike je do imenovanja na to funkcijo predaval na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Med letoma 2001 in 2004 je bil državni sekretar na Ministrstvu za informacijsko družbo, od 2008 do 2011 pa državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Funkcijo direktorja javne agencije za raziskovalno dejavnost pa je prevzel v nehvaležnem času, ko je država tudi znanosti odmerjala vedno manj denarja, kar je pomenilo veliko negotovosti, predvsem pa izzvalo precej nezadovoljstva v raziskovalni sferi. Finančna krivulja se je zdaj nekoliko obrnila. A Györkös razmišlja, da ostaja vprašanje, kakšne posledice bo pustilo pomanjkanje na področju, ki spodbuja znanje, inovativnost in razvoj. V Intervjuju bo pojasnil, kakšne spremembe so vnesli v velikokrat kritizirani pravilnik, po katerem vrednotijo znanstveno odličnost, ter ocenil, kje je in kam gre slovenska znanost. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov