Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Te dni naj bi luč sveta zagledale na novo oblikovane smuči za oba najuspešnejša smučarska skakalca minule sezone. Sklenjen naj bi bil tudi končni dogovor med Elanom in cerkljanskim podjetnikom Petrom Slatnarjem o prevzemu skakalnega programa. Šok, ki ga je povzročila nedavna odločitev novih lastnikov begunjskega Elana, se je s tem polegel, slovenski in drugi orli bodo lahko še naprej skakali na slovenskih smučkah, znanje na tem področju ostaja doma. O podrobnostih, motivih in prihodnosti proizvodnje skakalnih smuči v sredinem Intervjuju s podjetnikom in inovatorjem Petrom Slatnarjem.
Do konca tedna naj bi v Begunjah izdelali prve smuči blagovne znamke podjetja Slatnar Carbon, ki je prevzelo Elanov program skakalnih smuči. Kot je v oddaji Intervju povedal Peter Slatnar, so za zdaj najeli proizvodne zmogljivosti, vključno z zaposlenimi. Zanimanje za smuči, ki so jim do zdaj spremenili predvsem dizajnersko zasnovo, je preseglo najbolj optimistična pričakovanja.
Čeprav je Slatnar najboljšim tekmovalcem povedal, da v prvem obdobju ne morejo pričakovati nagrad za uspehe, prestopov k drugim proizvajalcem skakalnih smuči ne bo.
Vsi tekmovalci, ki so do zdaj tekmovali na Elanovih, ostajajo na naših smučeh. Prihajajo pa še novi, saj je interes iz tujine zelo velik. Mislim, da bomo morali delati selekcijo, koga vse bomo spustili na to smučko.
To zanimanje pripisuje tudi dozdajšnjemu uspešnemu sodelovanju, saj praktično vsem najboljšim tekmovalcem dobavlja vezi, v sklepni fazi pa je tudi testiranje skakalnih čevljev. Pri tem poudarja, da je v Sloveniji dovolj znanja, da to postane glavni igralec v tej tržni niši.
V navadi je bilo, da smo hodili v tujino in kupovali drago opremo, zakaj ne bi tega obrnili in nekaj tistega denarja, ki smo ga dolga leta nosili v tujino, nekako pridobili nazaj.
Obseg za zdaj ostaja na dozdajšnji ravni
Proizvodnja skakalnih smuči za zdaj ostaja v Begunjah.
Mi najemamo za čas proizvodnje skakalnih smuči njihov prostor, stroje in delovno silo. V naslednjem koraku se dogovarjamo, da bomo odkupili stroje, ki so izrecno namenjeni za smučarske skoke, in bodo potem naša last.
Obseg proizvodnje v Begunjah naj bi za zdaj ostal na dozdajšnji ravni, to je okoli 250 parov tekmovalnih in nekaj manj kot 1.000 smuči za klube in mlajše kategorije. A Slatnar, ki je prepričan o uspehu, zagotavlja, da jih lahko v Sloveniji izdelajo tudi bistveno več. Na svetu so zdaj le še trije proizvajalci skakalnih smuči, ki na leto izdelajo več tisoč parov.
Te dni naj bi luč sveta zagledale na novo oblikovane smuči za oba najuspešnejša smučarska skakalca minule sezone. Sklenjen naj bi bil tudi končni dogovor med Elanom in cerkljanskim podjetnikom Petrom Slatnarjem o prevzemu skakalnega programa. Šok, ki ga je povzročila nedavna odločitev novih lastnikov begunjskega Elana, se je s tem polegel, slovenski in drugi orli bodo lahko še naprej skakali na slovenskih smučkah, znanje na tem področju ostaja doma. O podrobnostih, motivih in prihodnosti proizvodnje skakalnih smuči v sredinem Intervjuju s podjetnikom in inovatorjem Petrom Slatnarjem.
Do konca tedna naj bi v Begunjah izdelali prve smuči blagovne znamke podjetja Slatnar Carbon, ki je prevzelo Elanov program skakalnih smuči. Kot je v oddaji Intervju povedal Peter Slatnar, so za zdaj najeli proizvodne zmogljivosti, vključno z zaposlenimi. Zanimanje za smuči, ki so jim do zdaj spremenili predvsem dizajnersko zasnovo, je preseglo najbolj optimistična pričakovanja.
Čeprav je Slatnar najboljšim tekmovalcem povedal, da v prvem obdobju ne morejo pričakovati nagrad za uspehe, prestopov k drugim proizvajalcem skakalnih smuči ne bo.
Vsi tekmovalci, ki so do zdaj tekmovali na Elanovih, ostajajo na naših smučeh. Prihajajo pa še novi, saj je interes iz tujine zelo velik. Mislim, da bomo morali delati selekcijo, koga vse bomo spustili na to smučko.
To zanimanje pripisuje tudi dozdajšnjemu uspešnemu sodelovanju, saj praktično vsem najboljšim tekmovalcem dobavlja vezi, v sklepni fazi pa je tudi testiranje skakalnih čevljev. Pri tem poudarja, da je v Sloveniji dovolj znanja, da to postane glavni igralec v tej tržni niši.
V navadi je bilo, da smo hodili v tujino in kupovali drago opremo, zakaj ne bi tega obrnili in nekaj tistega denarja, ki smo ga dolga leta nosili v tujino, nekako pridobili nazaj.
Obseg za zdaj ostaja na dozdajšnji ravni
Proizvodnja skakalnih smuči za zdaj ostaja v Begunjah.
Mi najemamo za čas proizvodnje skakalnih smuči njihov prostor, stroje in delovno silo. V naslednjem koraku se dogovarjamo, da bomo odkupili stroje, ki so izrecno namenjeni za smučarske skoke, in bodo potem naša last.
Obseg proizvodnje v Begunjah naj bi za zdaj ostal na dozdajšnji ravni, to je okoli 250 parov tekmovalnih in nekaj manj kot 1.000 smuči za klube in mlajše kategorije. A Slatnar, ki je prepričan o uspehu, zagotavlja, da jih lahko v Sloveniji izdelajo tudi bistveno več. Na svetu so zdaj le še trije proizvajalci skakalnih smuči, ki na leto izdelajo več tisoč parov.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov