Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doktor Reginald Vospernik, ki je 9. maja praznoval 80. rojstni dan, je bil kar 23 let ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu, gimnazije, ki te dni slovesno obeležuje 60-letnico delovanja. Z znanim, politično dejavnim koroškim Slovencem, publicistom, ki je ob svojem jubileju izdal knjigo Varljiva bližina, izbor besedil iz sedmih desetletij, se bomo med drugim pogovarjali o trenutnih razmerah na avstrijskem Koroškem, Slovenski gimnaziji in mladih koroških Slovencih.
Šolnik, politik, publicist, zaveden koroški Slovenec doktor Reginald Vospernik je bil kar 23 let ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu. Ta pomembna izobraževalna ustanova letos praznuje 60-letnico delovanja. Visoki jubilej bodo obeležili s slavnostno akademijo, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. O Slovenski gimnaziji, njenih začetkih, poslanstvu in vlogi, ki jo ima danes, o pravicah koroških Slovencev in trenutnem političnem dogajanju v Avstriji in na Južnem Koroškem je doktor Reginald Vospernik več povedal v intervjuju, po 10.00 na Prvem programu!
Doktor Reginald Vospernik, ki je 9. maja praznoval 80. rojstni dan, je bil kar 23 let ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu, gimnazije, ki te dni slovesno obeležuje 60-letnico delovanja. Z znanim, politično dejavnim koroškim Slovencem, publicistom, ki je ob svojem jubileju izdal knjigo Varljiva bližina, izbor besedil iz sedmih desetletij, se bomo med drugim pogovarjali o trenutnih razmerah na avstrijskem Koroškem, Slovenski gimnaziji in mladih koroških Slovencih.
Šolnik, politik, publicist, zaveden koroški Slovenec doktor Reginald Vospernik je bil kar 23 let ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu. Ta pomembna izobraževalna ustanova letos praznuje 60-letnico delovanja. Visoki jubilej bodo obeležili s slavnostno akademijo, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. O Slovenski gimnaziji, njenih začetkih, poslanstvu in vlogi, ki jo ima danes, o pravicah koroških Slovencev in trenutnem političnem dogajanju v Avstriji in na Južnem Koroškem je doktor Reginald Vospernik več povedal v intervjuju, po 10.00 na Prvem programu!
Na začetku tedna je Medvladni forum o podnebnih spremembah svetovno javnost opozoril, da bodo posledice segrevanja našega ozračja zaradi vse večjih izpustov toplogrednih plinov »ogromne in nepovratne«. Uničevalne posledice spreminjanja vremenskih vzorcev bi po priporočilih IPCC-ja lahko omilili z takojšnjim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, kar pa še vedno ni prednostna naloga vlad po svetu. Podnebnim spremembam se bomo posvetili v tokratni oddaji Intervju. Gost je programski direktor evropskega dela organizacije Greenpeace, dr. Thomas Henningsen, ki se v zadnjih letih posveča predvsem energetiki, ki je z vidika podnebnih sprememb ključno področje. Prav tu bi namreč lahko v Evropi po njegovem mnenju daleč največ naredili za preprečitev najbolj črnih scenarijev, ki jih našemu planetu na okoljskem področju napovedujejo znanstveniki.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov