Simona Škrabec že 25 let živi in dela v Barceloni. Slovenska prevajalka, pisateljica in literarna kritičarka je v Sloveniji končala študij germanistike in primerjalne književnosti, a zadnje četrtletje domuje povsem drugje – v katalonščini in španščini. Prevaja namreč iz omenjenih jezikov v slovenščino in obratno. Doktorica literarne teorije Barcelono slika kot odprto in sproščeno mesto, polno priseljencev in turistov. Kako so na katalonsko mesto vplivali zadnji teroristični dogodki in kakšno je življenje v četrtem najbolj turistično obleganem evropskem mestu, boste izvedeli v sredini oddaji Intervju.

Simona Škrabec že 25 let živi in dela v Barceloni. Slovenska prevajalka, pisateljica in literarna kritičarka je v Sloveniji končala študij germanistike in primerjalne književnosti, a zadnje četrtletje domuje povsem drugje – v katalonščini in španščini. Prevaja namreč iz omenjenih jezikov v slovenščino in obratno. Doktorica literarne teorije Barcelono slika kot odprto in sproščeno mesto, polno priseljencev in turistov.

“Mene ni strah!”

Minuli četrtek je v katalonski prestolnici na znameniti turistični ulici La Rambla kombi zapeljal med ljudi. 13 oseb je umrlo, 100 je bilo ranjenih. Simona Škrabec v Barceloni živi čisto blizu ulice, na kateri se je zgodil teroristični napad. Kljub temu da je bila v tem času na obisku v Sloveniji, jo je dogajanje globoko pretreslo.

Ker imaš občutek ne enega splošnega napada, ampak kot da bi ti nekdo nekaj vzel. Nekaj, v kar verjameš. Nekaj, kar je tvoj oseben spomin. Namen je bil verjetno ravno to. Popolnoma grozljiva podoba je, da se je ta napad končal pred licejem, pred opero, kjer je na tleh mozaik, ki predstavlja željo po miru v svetu. Kakor da bi porazili tisto, v kar verjamemo.

Kljub vsemu sogovornica verjame, da se jutri vrača v Barcelono, ki ne bo (preveč) drugačna kot je bila pred njenim odhodom.

Reakcija vseh ljudi, ki imamo ta kraj radi, je ravno takšna, kakršna je bila na prvi množični manifestaciji v Barceloni, ko so ljudje šli na cesto in so vzklikali: “Me ni strah!” Vsak človek posebej je v ednini rekel: “Mene ni strah!” Niso klicali: “Nas ni strah!” v smislu “Mi se bomo proti vam zoperstavili!” Ampak – spet to je zelo značilno za to katalonsko osveščanje ljudi – kjer ne gre za to, da bi zgradili en mi, ki se bo potem branil pred drugimi, ampak kjer so ljudje vsak posebej pripravljeni prispevati nekaj v skupnost zato, da bo svet drugačen. Da bo boljše deloval.

Stari del mesta zaradi turizma poka po šivih

“Olimpijske igre 92. leta so Barcelono postavile na zemljevid sveta,” pove Simona Škrabec. Kljub temu da je turizem Barcelono rešil revščine in zaplankanosti, ki je bila posledica frankizma, danes postaja neobvladljiv.

Ljudje so vajeni, da ko greš na dopust, si sam svoj gospod. Eno je bilo, ko so hodili v hotelske resorte, plaže itn. Ko so bili turisti pač sami s seboj. Zdaj hodijo v naša stanovanja, ulice, trgovine … Mene so že slikali na tržnici, ko sem kupovala jajčka. Jaz ne vem, če sem nek eksotičen eksponat, ki bi hotel biti v fotografskih albumih kakšnih tujcev nekje. Tako da je to vprašanje sobivanja zelo veliko.

Življenje v četrtem najbolj turistično obiskanem evropskem mestu (v letu 2016) je gotovo dobra vaja v strpnosti.