Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prevajalka in pisateljica Simona Škrabec iz Barcelone

23.08.2017

Simona Škrabec že 25 let živi in dela v Barceloni. Slovenska prevajalka, pisateljica in literarna kritičarka je v Sloveniji končala študij germanistike in primerjalne književnosti, a zadnje četrtletje domuje povsem drugje – v katalonščini in španščini. Prevaja namreč iz omenjenih jezikov v slovenščino in obratno. Doktorica literarne teorije Barcelono slika kot odprto in sproščeno mesto, polno priseljencev in turistov. Kako so na katalonsko mesto vplivali zadnji teroristični dogodki in kakšno je življenje v četrtem najbolj turistično obleganem evropskem mestu, boste izvedeli v sredini oddaji Intervju.

Simona Škrabec že 25 let živi in dela v Barceloni. Slovenska prevajalka, pisateljica in literarna kritičarka je v Sloveniji končala študij germanistike in primerjalne književnosti, a zadnje četrtletje domuje povsem drugje – v katalonščini in španščini. Prevaja namreč iz omenjenih jezikov v slovenščino in obratno. Doktorica literarne teorije Barcelono slika kot odprto in sproščeno mesto, polno priseljencev in turistov.

“Mene ni strah!”

Minuli četrtek je v katalonski prestolnici na znameniti turistični ulici La Rambla kombi zapeljal med ljudi. 13 oseb je umrlo, 100 je bilo ranjenih. Simona Škrabec v Barceloni živi čisto blizu ulice, na kateri se je zgodil teroristični napad. Kljub temu da je bila v tem času na obisku v Sloveniji, jo je dogajanje globoko pretreslo.

Ker imaš občutek ne enega splošnega napada, ampak kot da bi ti nekdo nekaj vzel. Nekaj, v kar verjameš. Nekaj, kar je tvoj oseben spomin. Namen je bil verjetno ravno to. Popolnoma grozljiva podoba je, da se je ta napad končal pred licejem, pred opero, kjer je na tleh mozaik, ki predstavlja željo po miru v svetu. Kakor da bi porazili tisto, v kar verjamemo.

Kljub vsemu sogovornica verjame, da se jutri vrača v Barcelono, ki ne bo (preveč) drugačna kot je bila pred njenim odhodom.

Reakcija vseh ljudi, ki imamo ta kraj radi, je ravno takšna, kakršna je bila na prvi množični manifestaciji v Barceloni, ko so ljudje šli na cesto in so vzklikali: “Me ni strah!” Vsak človek posebej je v ednini rekel: “Mene ni strah!” Niso klicali: “Nas ni strah!” v smislu “Mi se bomo proti vam zoperstavili!” Ampak – spet to je zelo značilno za to katalonsko osveščanje ljudi – kjer ne gre za to, da bi zgradili en mi, ki se bo potem branil pred drugimi, ampak kjer so ljudje vsak posebej pripravljeni prispevati nekaj v skupnost zato, da bo svet drugačen. Da bo boljše deloval.

Stari del mesta zaradi turizma poka po šivih

Olimpijske igre 92. leta so Barcelono postavile na zemljevid sveta,” pove Simona Škrabec. Kljub temu da je turizem Barcelono rešil revščine in zaplankanosti, ki je bila posledica frankizma, danes postaja neobvladljiv.

Ljudje so vajeni, da ko greš na dopust, si sam svoj gospod. Eno je bilo, ko so hodili v hotelske resorte, plaže itn. Ko so bili turisti pač sami s seboj. Zdaj hodijo v naša stanovanja, ulice, trgovine … Mene so že slikali na tržnici, ko sem kupovala jajčka. Jaz ne vem, če sem nek eksotičen eksponat, ki bi hotel biti v fotografskih albumih kakšnih tujcev nekje. Tako da je to vprašanje sobivanja zelo veliko.

Življenje v četrtem najbolj turistično obiskanem evropskem mestu (v letu 2016) je gotovo dobra vaja v strpnosti.


Prevajalka in pisateljica Simona Škrabec iz Barcelone

23.08.2017

Simona Škrabec že 25 let živi in dela v Barceloni. Slovenska prevajalka, pisateljica in literarna kritičarka je v Sloveniji končala študij germanistike in primerjalne književnosti, a zadnje četrtletje domuje povsem drugje – v katalonščini in španščini. Prevaja namreč iz omenjenih jezikov v slovenščino in obratno. Doktorica literarne teorije Barcelono slika kot odprto in sproščeno mesto, polno priseljencev in turistov. Kako so na katalonsko mesto vplivali zadnji teroristični dogodki in kakšno je življenje v četrtem najbolj turistično obleganem evropskem mestu, boste izvedeli v sredini oddaji Intervju.

Simona Škrabec že 25 let živi in dela v Barceloni. Slovenska prevajalka, pisateljica in literarna kritičarka je v Sloveniji končala študij germanistike in primerjalne književnosti, a zadnje četrtletje domuje povsem drugje – v katalonščini in španščini. Prevaja namreč iz omenjenih jezikov v slovenščino in obratno. Doktorica literarne teorije Barcelono slika kot odprto in sproščeno mesto, polno priseljencev in turistov.

“Mene ni strah!”

Minuli četrtek je v katalonski prestolnici na znameniti turistični ulici La Rambla kombi zapeljal med ljudi. 13 oseb je umrlo, 100 je bilo ranjenih. Simona Škrabec v Barceloni živi čisto blizu ulice, na kateri se je zgodil teroristični napad. Kljub temu da je bila v tem času na obisku v Sloveniji, jo je dogajanje globoko pretreslo.

Ker imaš občutek ne enega splošnega napada, ampak kot da bi ti nekdo nekaj vzel. Nekaj, v kar verjameš. Nekaj, kar je tvoj oseben spomin. Namen je bil verjetno ravno to. Popolnoma grozljiva podoba je, da se je ta napad končal pred licejem, pred opero, kjer je na tleh mozaik, ki predstavlja željo po miru v svetu. Kakor da bi porazili tisto, v kar verjamemo.

Kljub vsemu sogovornica verjame, da se jutri vrača v Barcelono, ki ne bo (preveč) drugačna kot je bila pred njenim odhodom.

Reakcija vseh ljudi, ki imamo ta kraj radi, je ravno takšna, kakršna je bila na prvi množični manifestaciji v Barceloni, ko so ljudje šli na cesto in so vzklikali: “Me ni strah!” Vsak človek posebej je v ednini rekel: “Mene ni strah!” Niso klicali: “Nas ni strah!” v smislu “Mi se bomo proti vam zoperstavili!” Ampak – spet to je zelo značilno za to katalonsko osveščanje ljudi – kjer ne gre za to, da bi zgradili en mi, ki se bo potem branil pred drugimi, ampak kjer so ljudje vsak posebej pripravljeni prispevati nekaj v skupnost zato, da bo svet drugačen. Da bo boljše deloval.

Stari del mesta zaradi turizma poka po šivih

Olimpijske igre 92. leta so Barcelono postavile na zemljevid sveta,” pove Simona Škrabec. Kljub temu da je turizem Barcelono rešil revščine in zaplankanosti, ki je bila posledica frankizma, danes postaja neobvladljiv.

Ljudje so vajeni, da ko greš na dopust, si sam svoj gospod. Eno je bilo, ko so hodili v hotelske resorte, plaže itn. Ko so bili turisti pač sami s seboj. Zdaj hodijo v naša stanovanja, ulice, trgovine … Mene so že slikali na tržnici, ko sem kupovala jajčka. Jaz ne vem, če sem nek eksotičen eksponat, ki bi hotel biti v fotografskih albumih kakšnih tujcev nekje. Tako da je to vprašanje sobivanja zelo veliko.

Življenje v četrtem najbolj turistično obiskanem evropskem mestu (v letu 2016) je gotovo dobra vaja v strpnosti.


14.05.2014

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


07.05.2014

Anita Ogulin

Aktualni pogovori z gosti.


30.04.2014

Prof. Umberto Galimberti

»Vedno sem bil komunist ... seveda bolj salonskega tipa,« se je dr. Umberto Galimberti, univerzitetni profesor antropologije in zgodovine filozofije, namuznil, preden ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon Intervjuja. Eden najpomembnejših sodobnih italijanskih filozofov, uveljavljen tudi v svetu, je avtor desetin knjig in zavidljivega števila strokovnih člankov. Javnost osuplja s širino svojih zanimanj, pronicljivostjo uvida v probleme sodobnosti in poljudnostjo svojega izrazja – morda najizraziteje v Mitih našega časa, filozofski uspešnici, s katero se je uveljavil tudi pri nas. Prof. Umberto Galimberti bo gost Intervjuja v sredo, 30. aprila, po 10. uri na 1. programu Radia Slovenija.


23.04.2014

László Kontler

Aktualni pogovori z gosti.


16.04.2014

Nataša Pirc Musar

Nataša Pirc Musar je kot prva ženska v zgodovini radiotelevizije Slovenija zasedla položaj generalne direktorice. Vodenje javnega servisa je ena od najbolj izpostavljenih funkcij v Sloveniji, o kateri se zdi, da vsi vedo, kakšen človek bi jo moral zasesti, hkrati pa javnomnenjski voditelji vsakič znova vijejo roke in poudarjajo, kako neprimerni posamezniki in posameznice se prijavljajo na razpise zanjo. Tudi v primeru Nataše Pirc Musar ni nič drugače. Odzivi tako znotraj javne radiotelevizije, v medijih in strokovni javnosti so raznovrstni - od navdušenja do pristnega ogorčenja. O razlogih za naskok na mesto generalne direktorice, nabiranju podpore, kadrovskih in programskih potezah na radiu, televiziji in v multimedijskem centru ter prihodnosti javne RTV smo se z Natašo Pirc Musar pogovarjali v Intervjuju na 1. programu Radia Slovenija. 23. maja 2014 je programski svet ponovno odločal o imenovanju in Nataše Pirc Musar ni potrdil za generalno direktorico Radiotelevizije.


09.04.2014

Mag. Dejan Židan

Aktualni pogovori z gosti.


02.04.2014

Thomas Henningsen

Na začetku tedna je Medvladni forum o podnebnih spremembah svetovno javnost opozoril, da bodo posledice segrevanja našega ozračja zaradi vse večjih izpustov toplogrednih plinov »ogromne in nepovratne«. Uničevalne posledice spreminjanja vremenskih vzorcev bi po priporočilih IPCC-ja lahko omilili z takojšnjim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, kar pa še vedno ni prednostna naloga vlad po svetu. Podnebnim spremembam se bomo posvetili v tokratni oddaji Intervju. Gost je programski direktor evropskega dela organizacije Greenpeace, dr. Thomas Henningsen, ki se v zadnjih letih posveča predvsem energetiki, ki je z vidika podnebnih sprememb ključno področje. Prav tu bi namreč lahko v Evropi po njegovem mnenju daleč največ naredili za preprečitev najbolj črnih scenarijev, ki jih našemu planetu na okoljskem področju napovedujejo znanstveniki.


26.03.2014

Pisateljica Brina Svit

Aktualni pogovori z gosti.


26.03.2014

Brina Svit

Aktualni pogovori z gosti.


12.03.2014

Dr. Klemen Grošelj

Aktualni pogovori z gosti.


05.03.2014

Tone Škarja

Aktualni pogovori z gosti.


26.02.2014

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan

Aktualni pogovori z gosti.


19.02.2014

Matej Planko in Klemen Petek

Aktualni pogovori z gosti.


12.02.2014

France Pibernik

Aktualni pogovori z gosti.


05.02.2014

Simona Vrevc

Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.


29.01.2014

Doku Zavgajev, ruski veleposlanik v Sloveniji

Aktualni pogovori z gosti.


22.01.2014

Gorazd Božič

Aktualni pogovori z gosti.


15.01.2014

Miha Cenc

Aktualni pogovori z gosti.


08.01.2014

Nana Milčinski

Aktualni pogovori z gosti.


Stran 28 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov