Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S politologinjo dr. Vlasto Jalušič o razkrivanju kulture spolnega nadlegovanja in krepitvi avtoritarnih političnih ideologij
Poleg vsega drugega sta leto 2017 v globalnem smislu zaznamovala tudi dva pomembna in daljnosežna družbeno-politična fenomena. Na eni strani razkritje skrajno seksistične kulture na delovnih mestih, spričo katere so moški z ugledom, avtoriteto in močjo odločanja lahko desetletja nekaznovano spolno nadlegovali podrejene kolegice, na drugi strani pa nadaljnja krepitev avtoritarnih političnih ideologij, ki pozivajo k tradicionalističnemu kulturnemu obratu. Ta naj bi pripeljal do nove homogenizacije sicer etnično, religiozno, spolno in svetovnonazorsko vse bolj pisanih zahodnih družb. Drugače rečeno: zdi se, kakor da živimo v svetu, ki postaja obenem bolj progresiven in bolj konservativen. Kako razumeti ta paradoks? – Tu nam je lahko v pomoč gostja tokratnega Intervjuja na Prvem, politologinja in raziskovalka na Mirovnem inštitutu – tudi njegova ustanoviteljica –, dr. Vlasta Jalušič, ki se raziskovalno že vrsto let ubada natanko z vprašanji spolnega nasilja in politične avtoritarnosti.
S politologinjo dr. Vlasto Jalušič o razkrivanju kulture spolnega nadlegovanja in krepitvi avtoritarnih političnih ideologij
Poleg vsega drugega sta leto 2017 v globalnem smislu zaznamovala tudi dva pomembna in daljnosežna družbeno-politična fenomena. Na eni strani razkritje skrajno seksistične kulture na delovnih mestih, spričo katere so moški z ugledom, avtoriteto in močjo odločanja lahko desetletja nekaznovano spolno nadlegovali podrejene kolegice, na drugi strani pa nadaljnja krepitev avtoritarnih političnih ideologij, ki pozivajo k tradicionalističnemu kulturnemu obratu. Ta naj bi pripeljal do nove homogenizacije sicer etnično, religiozno, spolno in svetovnonazorsko vse bolj pisanih zahodnih družb. Drugače rečeno: zdi se, kakor da živimo v svetu, ki postaja obenem bolj progresiven in bolj konservativen. Kako razumeti ta paradoks? – Tu nam je lahko v pomoč gostja tokratnega Intervjuja na Prvem, politologinja in raziskovalka na Mirovnem inštitutu – tudi njegova ustanoviteljica –, dr. Vlasta Jalušič, ki se raziskovalno že vrsto let ubada natanko z vprašanji spolnega nasilja in politične avtoritarnosti.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov