Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Financiranje političnih strank, stanje v zdravstvu, spor z Banko Slovenije in nadzor nad financiranjem drugega tira
Odkar vodi Računsko sodišče, si je Tomaž Vesel v javnosti pridobil kar nekaj ugleda in kredibilnosti. Institucije vrhovnega državnega revizorja namreč ne vidi kot zgolj pregledovalca finančnih izkazov, ampak kot tisti člen v družbi, ki z analizami smotrnosti porabe javnega denarja nastavlja ogledalo državni in lokalni politiki ter podjetjem v državni lasti. Njegov obisk smo izkoristili med drugim za teme financiranja političnih strank, stanja v zdravstvu, spora z Banko Slovenije in nadzora nad financiranjem drugega tira.
O SDS-ovem spornem posojilu:
“Stranka nas je sicer že sama pred nekaj dnevi kontaktirala z nekaj vprašanji, ki so popolnoma smiselna, razumna. Odgovorili smo jim. Obenem pa smo že s predrevizijsko poizvedbo zahtevali določeno dokumentacijo, ki bi dokazovala način sklenitve in razdrtja te pogodbe in nenazadnje tudi finančni tok.”
O financiranju političnih strank:
“Na računskem sodišču pridobivamo informacije od bank in hranilnic o tem, kakšna posojila so pripravljene dati političnim strankam. Te informacije pridobivamo zato, ker se pač pripravljamo na nov krog revidiranja političnih strank.”
O revizijah zdravstvenega sistema:
“Področje zdravstva je tisto, ki nas v zadnjih dveh letih zelo močno razburja, ker imamo ambicijo, ki je nekako večja od naših pristojnosti, to je, da bi ozdravili primanjkljaj slovenskega zdravstva. Zato, da bi vsi bolniki, vsi davkoplačevalci imeli bolj kvalitetno storitev.”
Financiranje političnih strank, stanje v zdravstvu, spor z Banko Slovenije in nadzor nad financiranjem drugega tira
Odkar vodi Računsko sodišče, si je Tomaž Vesel v javnosti pridobil kar nekaj ugleda in kredibilnosti. Institucije vrhovnega državnega revizorja namreč ne vidi kot zgolj pregledovalca finančnih izkazov, ampak kot tisti člen v družbi, ki z analizami smotrnosti porabe javnega denarja nastavlja ogledalo državni in lokalni politiki ter podjetjem v državni lasti. Njegov obisk smo izkoristili med drugim za teme financiranja političnih strank, stanja v zdravstvu, spora z Banko Slovenije in nadzora nad financiranjem drugega tira.
O SDS-ovem spornem posojilu:
“Stranka nas je sicer že sama pred nekaj dnevi kontaktirala z nekaj vprašanji, ki so popolnoma smiselna, razumna. Odgovorili smo jim. Obenem pa smo že s predrevizijsko poizvedbo zahtevali določeno dokumentacijo, ki bi dokazovala način sklenitve in razdrtja te pogodbe in nenazadnje tudi finančni tok.”
O financiranju političnih strank:
“Na računskem sodišču pridobivamo informacije od bank in hranilnic o tem, kakšna posojila so pripravljene dati političnim strankam. Te informacije pridobivamo zato, ker se pač pripravljamo na nov krog revidiranja političnih strank.”
O revizijah zdravstvenega sistema:
“Področje zdravstva je tisto, ki nas v zadnjih dveh letih zelo močno razburja, ker imamo ambicijo, ki je nekako večja od naših pristojnosti, to je, da bi ozdravili primanjkljaj slovenskega zdravstva. Zato, da bi vsi bolniki, vsi davkoplačevalci imeli bolj kvalitetno storitev.”
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov