Dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek je konec februarja končala 20-letni mandat, a si je že zadala nove cilje. Biološke vede namerava še tesneje povezati z gospodarstvom. Vrhunska raziskovalka je vpeta v mednarodno skupino znanstvenikov, ki preučujejo raka in zanj iščejo učinkovitejša orožja. Kritična in energična znanstvenica se zavzema tudi za enakopravno zastopanost obeh spolov.

Znanstvenica, ki verjame v lepši jutri le ob pospešenem vlaganju v raziskave in razvoj

Dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek je konec februarja končala 20-letni mandat, a si je že zadala nove cilje. Biološke vede namerava še tesneje povezati z gospodarstvom. Vrhunska raziskovalka je vpeta v mednarodno skupino znanstvenikov, ki preučujejo raka in zanj iščejo učinkovitejša orožja. Kritična in energična znanstvenica se zavzema tudi za enakopravno zastopanost obeh spolov.

Velika slabost slovenskega raziskovanja so finance. Slovenski raziskovalci so lani odšli na ulice, prejšnji mesec so na premierja naslovili odprto pismo, v katerem so ga spomnili, da je prihodnost zdaj, in ga pozvali, naj izpolni obljubo in spodbudi okrevanje raziskovalne sfere.

Vlada kot celota očitno ne sliši in ne razume resnosti tega položaja, v katerega smo zašli. Vse evropske države nas prehitevajo po levi in desni in nikakor se ne bomo mogli uvrstiti v razvojno raziskovalni krog razvitih ali pa vsaj med prvih deset v Evropi. Želimo razvoj gospodarstva, ki pa brez znanosti preprosto ne gre. In to je znana korelacija, ki jo poznajo povsod v svetu.

Tamara Lah Turnšek kot profesorica ugotavlja, da imamo v Sloveniji dobre študente, da so iz pravega testa. Ti pa, namesto da bi izvajali poskuse, te zaradi neprimerne infrastrukture pogosto samo gledajo po Youtubu. To zanje ni dobra popotnica.

Ti ljudje gredo potem v farmacevtska podjetja. Ta industrija je pri nas dobro razvita. Vemo tudi, da je velik potencial za nove firme, ki ni izkoriščen, ker ni opreme. To bi morala zagotoviti država, saj sta visokotehnološka znanost in razvoj edina, ki bosta prispevala k večjemu bruto nacionalnemu prihodku.