Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času 12.-ih zimskih paraolimpijskih iger, ki potekajo v Pjongčangu v Južni Koreji, bomo v oddaji Intervju gostili predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja Damijana Lazarja. Do zdaj so naši športniki invalidi na paraolimpijskih igrah osvojili 4 zlate, 9 srebrnih in 9 bronastih medalj. Kakšna je vloga paraolimpijskega športa v svetu, zakaj je pomembno, da se čim več mladih invalidov začne ukvarjati s športom, s kakšnimi težavami se srečujejo športniki invalidi ter kako je z zaposlovanjem vrhunskih športnikov invalidov – o tem se bo z Damijanom Lazarjem pogovarjala Petra Medved.
Predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja
Med 12. zimskimi paraolimpijskimi igrami, ki potekajo v Pjongčangu v Južni Koreji, bomo v oddaji Intervju gostili predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja Damijana Lazarja. Do zdaj so naši športniki invalidi na paraolimpijskih igrah osvojili 4 zlate, 9 srebrnih in 9 bronastih medalj. Kakšna je vloga paraolimpijskega športa v svetu, zakaj je pomembno, da se čim več mladih invalidov začne ukvarjati s športom, s kakšnimi težavami se spopadajo športniki invalidi ter kako je z zaposlovanjem vrhunskih športnikov invalidov – o tem se je z Damijanom Lazarjem pogovarjala Petra Medved.
Na vprašanje, zakaj imamo na zimskih olimpijskih igrah le enega športnika invalida, je predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja Damijan Lazar v oddaji odgovoril:
»Predvsem so razlogi v dostopnosti do smučišč. Ta infrastruktura je manj prilagojena predvsem uporabnikom na vozičkih. Zavedati se moramo, da je gibanje na invalidskem vozičku po snegu zelo oteženo.«
Pri zimskih športih zaostajamo za drugimi državami.
»Nismo na ravni severnih, bolj razvitih držav. Imamo močno zaledje v smučarski zvezi, ki bo v tem obdobju usposobila nove trenerje za področje športa invalidov. Dejstvo pa je tudi, da v Sloveniji ni neke baze monoskijev – govorimo o smučeh za sedenje – da bi jih lahko smučarji invalidi poskusili, si izposodili to opremo in naredili prve zavoje na smučišču. To so zelo drage stvari, stanejo od tri do osem tisoč evrov. Na višji stopnji se monoski prilagaja vsakemu športniku posebej, tako da ima Jernej Slivnik monoski, ki je prilagojen prav njemu,« je razložil Damijan Lazar.
O organizaciji zimskih paraolimpijskih igrah oz. kakšne so posebnosti glede dostopnosti, namestitve športnikov, urejenosti prireditvenega prostora, razgledišča, sanitarij, parkirišč, je Damijan Lazar povedal:
»Olimpijske igre so generalka za paraolimpijske igre, ampak ne v slabšalnem pomenu. Predvsem zaradi logističnega in prilagoditvenega načina vseh prostorov, klančin, dostopnosti, prostovoljcev, ker jih potrebujejo veliko, tako da je to ena velika organizacija. Sam sem bil v Riu na poletnih OI in sem imel priložnost to doživeti. Moram reči, da so stvari zelo dobro pripravljene in domišljene. Prostovoljci, ki so ključni pri takih zadevah, so zelo pomembni in opravljajo zelo veliko delo, da se ti paraolimpijci v tem okolju čutijo sprejeti in tudi glede logistike je zanje poskrbljeno. Vse stvari so prilagojene, predvsem me je navdušilo to, da so gledalci na tekmi tudi najslabšega športnika, ki je v bazenu zaostal za 5, 7 sekund, pozdravljali in mu skandirali, da mu je kljub svoji invalidnosti, nezmožnosti uspelo priti do cilja in na svoj način dokazal, da zmore.«
Po koncu zimskih paraolimpijskih iger, ki se bodo končale v nedeljo, pa bo velik dogodek tudi doma. Med 22. in 25. marcem bo v Planici finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Letos prvič bodo lahko tekmovanje najboljših smučarjev skakalcev s posebnega platoja spremljali tudi gibalno ovirani, je še povedal Damijan Lazar, predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja.
V času 12.-ih zimskih paraolimpijskih iger, ki potekajo v Pjongčangu v Južni Koreji, bomo v oddaji Intervju gostili predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja Damijana Lazarja. Do zdaj so naši športniki invalidi na paraolimpijskih igrah osvojili 4 zlate, 9 srebrnih in 9 bronastih medalj. Kakšna je vloga paraolimpijskega športa v svetu, zakaj je pomembno, da se čim več mladih invalidov začne ukvarjati s športom, s kakšnimi težavami se srečujejo športniki invalidi ter kako je z zaposlovanjem vrhunskih športnikov invalidov – o tem se bo z Damijanom Lazarjem pogovarjala Petra Medved.
Predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja
Med 12. zimskimi paraolimpijskimi igrami, ki potekajo v Pjongčangu v Južni Koreji, bomo v oddaji Intervju gostili predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja Damijana Lazarja. Do zdaj so naši športniki invalidi na paraolimpijskih igrah osvojili 4 zlate, 9 srebrnih in 9 bronastih medalj. Kakšna je vloga paraolimpijskega športa v svetu, zakaj je pomembno, da se čim več mladih invalidov začne ukvarjati s športom, s kakšnimi težavami se spopadajo športniki invalidi ter kako je z zaposlovanjem vrhunskih športnikov invalidov – o tem se je z Damijanom Lazarjem pogovarjala Petra Medved.
Na vprašanje, zakaj imamo na zimskih olimpijskih igrah le enega športnika invalida, je predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja Damijan Lazar v oddaji odgovoril:
»Predvsem so razlogi v dostopnosti do smučišč. Ta infrastruktura je manj prilagojena predvsem uporabnikom na vozičkih. Zavedati se moramo, da je gibanje na invalidskem vozičku po snegu zelo oteženo.«
Pri zimskih športih zaostajamo za drugimi državami.
»Nismo na ravni severnih, bolj razvitih držav. Imamo močno zaledje v smučarski zvezi, ki bo v tem obdobju usposobila nove trenerje za področje športa invalidov. Dejstvo pa je tudi, da v Sloveniji ni neke baze monoskijev – govorimo o smučeh za sedenje – da bi jih lahko smučarji invalidi poskusili, si izposodili to opremo in naredili prve zavoje na smučišču. To so zelo drage stvari, stanejo od tri do osem tisoč evrov. Na višji stopnji se monoski prilagaja vsakemu športniku posebej, tako da ima Jernej Slivnik monoski, ki je prilagojen prav njemu,« je razložil Damijan Lazar.
O organizaciji zimskih paraolimpijskih igrah oz. kakšne so posebnosti glede dostopnosti, namestitve športnikov, urejenosti prireditvenega prostora, razgledišča, sanitarij, parkirišč, je Damijan Lazar povedal:
»Olimpijske igre so generalka za paraolimpijske igre, ampak ne v slabšalnem pomenu. Predvsem zaradi logističnega in prilagoditvenega načina vseh prostorov, klančin, dostopnosti, prostovoljcev, ker jih potrebujejo veliko, tako da je to ena velika organizacija. Sam sem bil v Riu na poletnih OI in sem imel priložnost to doživeti. Moram reči, da so stvari zelo dobro pripravljene in domišljene. Prostovoljci, ki so ključni pri takih zadevah, so zelo pomembni in opravljajo zelo veliko delo, da se ti paraolimpijci v tem okolju čutijo sprejeti in tudi glede logistike je zanje poskrbljeno. Vse stvari so prilagojene, predvsem me je navdušilo to, da so gledalci na tekmi tudi najslabšega športnika, ki je v bazenu zaostal za 5, 7 sekund, pozdravljali in mu skandirali, da mu je kljub svoji invalidnosti, nezmožnosti uspelo priti do cilja in na svoj način dokazal, da zmore.«
Po koncu zimskih paraolimpijskih iger, ki se bodo končale v nedeljo, pa bo velik dogodek tudi doma. Med 22. in 25. marcem bo v Planici finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Letos prvič bodo lahko tekmovanje najboljših smučarjev skakalcev s posebnega platoja spremljali tudi gibalno ovirani, je še povedal Damijan Lazar, predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja.
Na začetku tedna je Medvladni forum o podnebnih spremembah svetovno javnost opozoril, da bodo posledice segrevanja našega ozračja zaradi vse večjih izpustov toplogrednih plinov »ogromne in nepovratne«. Uničevalne posledice spreminjanja vremenskih vzorcev bi po priporočilih IPCC-ja lahko omilili z takojšnjim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, kar pa še vedno ni prednostna naloga vlad po svetu. Podnebnim spremembam se bomo posvetili v tokratni oddaji Intervju. Gost je programski direktor evropskega dela organizacije Greenpeace, dr. Thomas Henningsen, ki se v zadnjih letih posveča predvsem energetiki, ki je z vidika podnebnih sprememb ključno področje. Prav tu bi namreč lahko v Evropi po njegovem mnenju daleč največ naredili za preprečitev najbolj črnih scenarijev, ki jih našemu planetu na okoljskem področju napovedujejo znanstveniki.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov