Protipehotne mine še vedno predstavljajo veliko grožnjo v svetu. ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti opozarja slovensko in mednarodno javnost na nevarnost teh tihih ubijalcev. Mine in neeksplodirana ubojna sredstva so najbolj zahrbtno orožje, ki so v vojnah terjala številne smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Najhuje je, da so obsežna minska polja ostala po koncu oboroženih spopadov in predstavljajo nevarnost tudi v bolj mirnem času, razlaga Tomaž Lovrenčič, direktor ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti.

Tomaž Lovrenčič, direktor ITF, meni, da v Bosni in Hercegovini ni bilo pravilne ocene, kako obsežna je grožnja minskega onesnaženja

Protipehotne mine še vedno predstavljajo veliko grožnjo v svetu. ITF – Ustanova za krepitev človekove varnosti opozarja slovensko in mednarodno javnost na nevarnost teh tihih ubijalcev. Mine in neeksplodirana ubojna sredstva so najbolj zahrbtno orožje, ki je v vojnah zahtevalo številne smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Najhuje je, da so obsežna minska polja ostala po koncu oboroženih spopadov in predstavljajo nevarnost tudi v bolj mirnem času, razlaga Tomaž Lovrenčič, direktor ITF – Ustanove za krepitev človekove varnosti.

Nimamo standardiziranega seznama klasičnih min. V vmesnem času so se pojavile improvizirane eksplozivne naprave, ki jih uporabljajo bojujoči se v vojni in tudi po končanem konfliktu. Te improvizirane eksplozivne naprave so pametne in reagirajo na poskus nevtralizacije, da povzročijo veliko škodo ravno med deminersko ekipo. S tehnološkega vidika se je grožnja povečala.

Najbolj minsko onesnažene države so Afganistan, Irak, Sirija, Ukrajina in Kolumbija, kjer je tudi največje število žrtev min. Lani jih je bilo več kot osem tisoč. Organizacija Združenih narodov poziva mednarodno skupnost, naj stori več na tem področju. Države, ki niso podpisnice konvencije o prepovedi uporabe protipehotnih min in paravojaške skupine, jih še vedno uporabljajo v konfliktih.

Proizvodnja se seli v tiste države, ki morebiti še niso pristopile k Ottawski konvenciji. Je pa tako, da bi z večjim političnim pritiskom lahko še bolj pritisnili na proizvajalce in na tiste, ki uporabljajo mine … Da bi jim pokazali, da celo ta vojaška logika, da je to nekaj, kar kljub temu koristi pri obrambi ali napadu, ne drži. Jaz mislim, da je to zelo pomembna teza, okoli katere še vedno ni popolnega soglasja.

Odstranjevanje in uničevanje min ter drugih neeksplodiranih ubojnih sredstev stane petkrat več kot njihova izdelava. Število kriznih žarišč in konfliktnih območij v svetu pa se povečuje. Gre za Sizifovo delo? Si lahko učinkovito prizadevamo za svet brez min, dokler določil konvencije ne bodo spoštovale tudi največje države?