Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Protipehotne mine še vedno predstavljajo veliko grožnjo v svetu. ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti opozarja slovensko in mednarodno javnost na nevarnost teh tihih ubijalcev. Mine in neeksplodirana ubojna sredstva so najbolj zahrbtno orožje, ki so v vojnah terjala številne smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Najhuje je, da so obsežna minska polja ostala po koncu oboroženih spopadov in predstavljajo nevarnost tudi v bolj mirnem času, razlaga Tomaž Lovrenčič, direktor ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti.
Tomaž Lovrenčič, direktor ITF, meni, da v Bosni in Hercegovini ni bilo pravilne ocene, kako obsežna je grožnja minskega onesnaženja
Protipehotne mine še vedno predstavljajo veliko grožnjo v svetu. ITF – Ustanova za krepitev človekove varnosti opozarja slovensko in mednarodno javnost na nevarnost teh tihih ubijalcev. Mine in neeksplodirana ubojna sredstva so najbolj zahrbtno orožje, ki je v vojnah zahtevalo številne smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Najhuje je, da so obsežna minska polja ostala po koncu oboroženih spopadov in predstavljajo nevarnost tudi v bolj mirnem času, razlaga Tomaž Lovrenčič, direktor ITF – Ustanove za krepitev človekove varnosti.
Nimamo standardiziranega seznama klasičnih min. V vmesnem času so se pojavile improvizirane eksplozivne naprave, ki jih uporabljajo bojujoči se v vojni in tudi po končanem konfliktu. Te improvizirane eksplozivne naprave so pametne in reagirajo na poskus nevtralizacije, da povzročijo veliko škodo ravno med deminersko ekipo. S tehnološkega vidika se je grožnja povečala.
Najbolj minsko onesnažene države so Afganistan, Irak, Sirija, Ukrajina in Kolumbija, kjer je tudi največje število žrtev min. Lani jih je bilo več kot osem tisoč. Organizacija Združenih narodov poziva mednarodno skupnost, naj stori več na tem področju. Države, ki niso podpisnice konvencije o prepovedi uporabe protipehotnih min in paravojaške skupine, jih še vedno uporabljajo v konfliktih.
Proizvodnja se seli v tiste države, ki morebiti še niso pristopile k Ottawski konvenciji. Je pa tako, da bi z večjim političnim pritiskom lahko še bolj pritisnili na proizvajalce in na tiste, ki uporabljajo mine … Da bi jim pokazali, da celo ta vojaška logika, da je to nekaj, kar kljub temu koristi pri obrambi ali napadu, ne drži. Jaz mislim, da je to zelo pomembna teza, okoli katere še vedno ni popolnega soglasja.
Odstranjevanje in uničevanje min ter drugih neeksplodiranih ubojnih sredstev stane petkrat več kot njihova izdelava. Število kriznih žarišč in konfliktnih območij v svetu pa se povečuje. Gre za Sizifovo delo? Si lahko učinkovito prizadevamo za svet brez min, dokler določil konvencije ne bodo spoštovale tudi največje države?
Protipehotne mine še vedno predstavljajo veliko grožnjo v svetu. ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti opozarja slovensko in mednarodno javnost na nevarnost teh tihih ubijalcev. Mine in neeksplodirana ubojna sredstva so najbolj zahrbtno orožje, ki so v vojnah terjala številne smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Najhuje je, da so obsežna minska polja ostala po koncu oboroženih spopadov in predstavljajo nevarnost tudi v bolj mirnem času, razlaga Tomaž Lovrenčič, direktor ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti.
Tomaž Lovrenčič, direktor ITF, meni, da v Bosni in Hercegovini ni bilo pravilne ocene, kako obsežna je grožnja minskega onesnaženja
Protipehotne mine še vedno predstavljajo veliko grožnjo v svetu. ITF – Ustanova za krepitev človekove varnosti opozarja slovensko in mednarodno javnost na nevarnost teh tihih ubijalcev. Mine in neeksplodirana ubojna sredstva so najbolj zahrbtno orožje, ki je v vojnah zahtevalo številne smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Najhuje je, da so obsežna minska polja ostala po koncu oboroženih spopadov in predstavljajo nevarnost tudi v bolj mirnem času, razlaga Tomaž Lovrenčič, direktor ITF – Ustanove za krepitev človekove varnosti.
Nimamo standardiziranega seznama klasičnih min. V vmesnem času so se pojavile improvizirane eksplozivne naprave, ki jih uporabljajo bojujoči se v vojni in tudi po končanem konfliktu. Te improvizirane eksplozivne naprave so pametne in reagirajo na poskus nevtralizacije, da povzročijo veliko škodo ravno med deminersko ekipo. S tehnološkega vidika se je grožnja povečala.
Najbolj minsko onesnažene države so Afganistan, Irak, Sirija, Ukrajina in Kolumbija, kjer je tudi največje število žrtev min. Lani jih je bilo več kot osem tisoč. Organizacija Združenih narodov poziva mednarodno skupnost, naj stori več na tem področju. Države, ki niso podpisnice konvencije o prepovedi uporabe protipehotnih min in paravojaške skupine, jih še vedno uporabljajo v konfliktih.
Proizvodnja se seli v tiste države, ki morebiti še niso pristopile k Ottawski konvenciji. Je pa tako, da bi z večjim političnim pritiskom lahko še bolj pritisnili na proizvajalce in na tiste, ki uporabljajo mine … Da bi jim pokazali, da celo ta vojaška logika, da je to nekaj, kar kljub temu koristi pri obrambi ali napadu, ne drži. Jaz mislim, da je to zelo pomembna teza, okoli katere še vedno ni popolnega soglasja.
Odstranjevanje in uničevanje min ter drugih neeksplodiranih ubojnih sredstev stane petkrat več kot njihova izdelava. Število kriznih žarišč in konfliktnih območij v svetu pa se povečuje. Gre za Sizifovo delo? Si lahko učinkovito prizadevamo za svet brez min, dokler določil konvencije ne bodo spoštovale tudi največje države?
»Brez močne ekonomije ni splošne blaginje«, je prepričan novi predsednik GZS Tibor Šimonka. Krizni manager, sanator in dolgoletni vodilni v jeklarski družbi SIJ na čelu GZS napoveduje globalno, zeleno in sodobno zbornico. V času negotovosti, ko še ni povsem razvidno v kolikšni meri je pandemija prizadela slovensko gospodarstvo, Šimonko čakajo številni izzivi. Od tega, kako okrepiti vlogo zbornice in njenih članov, na kakšen način sodelovati s socialnimi partnerji, predvsem pa, kako naj se slovensko gospodarstvo iz večinoma dodelavnih poslov usmeri v izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo.
Novinar, urednik, dopisnik, zdaj pa že od leta 2009 direktor STA. A vedno v stiku z mediji in informacijami. V tem letu gre gotovo za izstopajoče ime medijskega področja. Bojan Veselinovič, direktor Slovenske tiskovne agencije, tega dejstva gotovo ni vesel, saj je povezano s težavnim odnosom med tiskovno agencijo, ki je osnovni medijski steber države, in vlado – ta se je odločila za zaustavitev z zakonom določenega financiranja javne službe STA. Kakšno je ozadje? Kako razmišlja o novinarstvu in prihodnosti STA?
Podnebno ukrepanje se je, predvsem po zaslugi pandemičnega šoka, po dolgoletnih prizadevanjih končno oblikovalo v ambicioznejše načrte z močnim finančnim zaledjem. A naloga, ki je zdaj pred človeštvom, je mnogo obsežnejša, kot se običajno zavedamo, in sega na vsa področja. Hitra opustitev fosilnih goriv je absolutno nujna, a glede na trenutno stanje planeta je to samo prvi korak. Pot pred nami je vse prej kot lahka. Pravzaprav se številni vidiki potrebnega prilagajanja na podnebne spremembe – vsaj z današnje perspektive – zdijo tako zahtevni, da bi se jim raje kar izognili. A posledicam vse toplejšega planeta se ne bomo mogli, zato so tudi prilagajanja povsem neizogibna. Kakšne strategije so v takšnih okoliščinah najbolj perspektivne in kakšni načrti bi bili zares dovolj daljnosežni, da zagotovimo vzdržno prihodnost tudi mladim in vsem kasnejšim generacijam, bomo preverjali v današnjem Intervjuju. Nekaj dni pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb je bila gostja sredinega Intervjuja na Prvem klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Foto: Nina Slaček
Kljub napredku v zadnjem desetletju se invalidi še vedno spopadajo s precejšnjimi ovirami pri dostopu do zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in prostočasnih dejavnosti, pa tudi pri udeležbi v političnem življenju. Pri njih obstaja večje tveganje revščine ali socialne izključenosti (28,4 %) v primerjavi z neinvalidi (18,4 %). Več kot polovica invalidov navaja, da se je v letu 2019 počutila diskriminirano, je zapisano v dokumentu Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021-2030. Kakšno je stanje na področju invalidskega varstva v Sloveniji in katere so prednosti, ki bi jih bilo treba urediti na sistemski ravni, da bi bili invalidi vsestransko in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja? Gost sredinega Intervjuja bo predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik Dane Kastelic. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
Prepis ali overitev dokumenta, prodaja nepremičnine, prepis deleža družbe, ločitev, oporoka…. To so vse situacije, v katerih se srečamo z notarjem. Nekateri radi rečejo, da nas notarji spremljajo vse od rojstva do smrti. A o delu notarjev ne govorimo pogosto. Izjema so različne afere, v katere so bili vpleteni tudi notarji: največja je zagotovo Orion. Notarska zbornica je pred mesecem dobila novega predsednika. To je vnovič postal ljubljanski notar Bojan Podgoršek. Napoveduje spremembe. Predvsem na področju digitalizacije notarskih postopkov, v kar jih je - delno - prisilila tudi epidemija.
Dr. Igor Saksida je literarni zgodovinar, predavatelj književnosti na več fakultetah, čigar raziskovalno področje so med drugim otroška in mladinska književnost ter didaktika književnosti. Do poučevanja književnosti v šolah in splošne mature iz slovenščine je kritičen, prav tako brez dlake na jeziku pove, da so bralne zmožnosti Slovencev slabe. Književnost zato mladim bralcem rad približa na njim dostopnejši in zabavnejši način – z glasbo in repanjem.
Že kot osnovnošolec in dijak je sodeloval na številnih svetovnih kongresih mladih in ti so bili njegova vrata v svet. Kot študent je ustanovil svoje podjetje, mladim pomagal z Zavodom Ypsilon, starejšim pa z enim največjih in najuspešnejših medgeneracijskih projektov Simbioz@. Socialno podjetništvo je nato zamenjal za službo v mednarodno uspešnem podjetju Outfit7, kjer je začel kot pogodbenik, v nekaj letih pa postal predsednik uprave. Danes sedi v številnih odborih, svetuje, predseduje Slovensko-kitajskemu poslovnemu svetu, je eden najmlajših članov Trilaterale. In čeprav že nekaj let živi na Cipru, ljubi Slovenijo, a je obenem njen dobronamerni kritik. Žiga Vavpotič vztraja pri svojem vodilu živi in pusti sled, tokrat jo bo gotovo pustil v Intervjuju na Prvem po deseti.
Marta Peirano je španska tehnološka novinarka in pisateljica, ki spremlja tudi področje kulture, umetnosti in družbe kot celote. Je kuratorka in voditeljica festivala pogovorov "(Re)programiranje – Strategije za samoregeneracijo", ki poteka v organizaciji Aksiome in Kina Šiška. Enkrat mesečno s sogovorniki svetovnega formata razpravlja o oblikovanju pravil nove družbe. Z Marto Peirano smo se pogovarjali, kako kritično ovrednotiti nove tehnologije in jih uporabiti za oblikovanje pravičnejšega sveta.
O gostji današnjega Intervjuja sodelavke pravijo, da je odločna, delovna in iznajdljiva. Navdušuje jih njena energija, pri njej pa zelo cenijo tudi to, da jim zna prisluhniti. V studiu se nam bo pridružila virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar, ki je z letošnjim letom prevzela vodenje Nacionalnega inštituta za biologijo. Zaradi funkcije, ki jo opravlja, jo bomo med drugim vprašali, kdaj bo nasproti ljubljanskega Živalskega vrta zraslo novo Biotehnološko središče. Glede na njeno raziskovalno delo pa nas bo zanimalo, kaj nam o tretjem valu epidemije covida v Sloveniji povedo odpadne vode. Prisluhnite intervjuju. Z dr. Majo Ravnikar se bo pogovarjal Iztok Konc.
Irena Rotar je neodvisna aktivistka samooskrbe. Je borka za trajnostne koncepte, vizionarka samooskrbnih verig s hrano in drugimi dobrinami. Je zagovornica pravične ekonomije. Podpornica so bivanjskih skupnosti. Soustanoviteljica gibanja in gonilna sila Ekoci Ekološke civilne iniciative, ki želi aktivirati čim več ljudi. Je pobudnica in kreatorka številnih dogodkov in projektov, med drugim projekta Štafete semen. Promotorka trajnostnih alternativnih načinov pridelave hrane. Spoštuje znanja naših prednikov in dediščino, ki so nam jo zapustili. Bila je nominirana za Žensko leta 2015. Je soavtorica knjig Sveža zelenjava 365 dni v letu in Samooskrba v praksi - manj površin več pridelka, napisala je veliko člankov in nastopala v mnogih medijih. Vključuje se v delovanje lokalne skupnosti, skupaj z nevladniki pa pobude naslavlja tudi na vlado in pristojna ministrstva.
Knjiga, ki pripoveduje tudi o tem, kako so se časopisi začeli dušiti v krempljih režima, je njegovo najdaljše novinarsko besedilo, v katerem je zapisal, da odlični odhajajo predčasno, povprečni pa se grebejo do vrha. Je mogoče z besedami premikati ta svet na bolje?
Tokratna gostja oddaje Intervju bo nekdanja dekanka Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države in problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma in avtoritarnih političnih teženj. Prof. dr. Vesno Leskošek je pred mikrofon povabila Martina Tita Mayer.
Tokratna gostja oddaje Intervju je nekdanja dekanija Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države ter problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma ter avtoritarnih političnih teženj.
Z več kot 30-imi leti izkušenj v turizmu se Mateja Kregar Gliha, ustanoviteljica in predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov ARGOS, gotovo uvršča med odlične poznavalke svojega področja. Bo pa za digitalizacijo turističnega vodenja potrebno kar nekaj nadgradnje znanja, predvsem pa prepričevanja turistov, da bodo pripravljeni sprejeti takšno vodenje. O turizmu kot načinu življenja, o izkušnjah doma in v tujini, o povezavi med knjigami in razumevanjem trenutnega položaja, pa tudi o vrnitvi v študijske klopi se bo s certificirano trenerko za turistične vodnike Svetovne zveze društev turističnih vodnikov pogovarjala Tina Lamovšek.
»Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi.« Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl. O covidu tudi tokrat – a drugače, prek opazovanja in razumevanja sociologinje, filozofinje, redne profesorice in znanstvene svetnice, tudi članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Epidemija prekriva mnogo družbenih pojavov tako v Sloveniji kot v svetu. Nekateri se jih ne zmorejo, drugi nočejo, tretji pa se jih dobro zavedajo in celo spretno zlorabljajo. Epidemija odpira številna etična vprašanja. Spreminja vzorce obnašanja in na trenutke deluje psihoanalitično.
"Sodnik ne more biti človek brez vonja, barve in okusa," je nekoč dejala vrhovna sodnica Nina Betetto. Danes je med drugim predsednica Komisije za etiko in integriteto pri sodnem svetu, pa tudi predsednica Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov. Pozna odgovore na vprašanja, kot je, kako daleč gredo lahko sodniki, ko se na svojih zasebnih uporabniških računih na družabnih omrežjih izrekajo o aktualnih razmerah v državi. Ali lahko v takih primerih nastopajo kot popolni zasebniki ali pa jih sodniška služba in njena etična merila omejujejo tudi v teh primerih?
Matija Bevk iz biroja Bevk Perović arhitekti je eden naših najbolj uglednih, uspešnih in mednarodno priznanih ter nagrajevanih arhitektov. Med nagradami so tako najbolj ugledne domače kot je najvišje priznanje v arhitekturi - Plečnikova nagrada, pa nagrada Prešernovega sklada, posebno izstopajo tudi večkratne (tudi letošnja) nominacije za nagrado Mies van der Rohe, ki je poleg Pritzkerjeve najbolj prestižna nagarada za arhitekturo na svetu. Bevkov arhitekturni opus v okviru biroja je širok in obsega tako zasebne hiše, socialne gradnje pa tudi za nacionalno in evropsko kulturo relevantne projekte kot so izgradnja Islamsko versko-kulturnega centra (za katero je biro lani prejel Plečnikovo nagrado), Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT, projekt NUK 2, obnova ljubljanske Drame, Muzej 20. stoletja v Berlinu, Centralna knjižnica v Helsinkih, etc. V Intervjuju sta se z voditeljico Liano Buršič dotaknila številnih aktualnih tem, kot so predlog novega gradbenega zakona, pomembnosti javnih natečajev, gentrifikacije mest, pomanjkanja gradnje javnih oziroma kulturnih institucij pa tudi vizije mest prihodnosti in trajnostne oziroma zelene arhitekture.
Nekateri mu pravijo stric iz ozadja, ker naj bi imel odločujoč vpliv na številne politične procese in dogajanje v državi, še posebej na levem političnem polu. In to kljub temu, da je že skoraj dve desetletji v pokoju, da nima nobenih političnih funkcij in, kot pravi, tudi ne prav veliko stikov s politiki. Je pa aktivni državljan, kar pomeni, da spremlja in kritično vrednoti družbeno dogajanje. O tem, kako prvi predsednik Slovenije Milan Kučan vidi današnje razmere v naši družbi, v oddaji Intervju.
Pandemija covida-19 je razgalila strah, neučinkovitost in ranljivost posameznika, družbe v celoti in sistemov, od katerih smo tako ali drugače odvisni prav vsi: šolstva, zdravstva in tudi skrbi za najbolj ranljive – ti so gotovo starostniki v domovih za starejše. Če kdaj, je rdeči alarm, da je zagotovo nujno potrebno urediti to področje, prižgan prav v tem času. Srebrna nit je združenje, ki se zavzema za dostojno starost. Vodi ga Biserka Marolt Meden. In tako celovito in vztrajno, kot se je lotila projekta gradnje nove Pediatrične klinike, tako se zdaj loteva luknjičastega sistema skrbi za starejše.
Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?
Neveljaven email naslov