Slovenci smo v veliki meri že izgubili suverenost na prehranskem področju, pozdarja agrarni eknomist dr. Aleš Kuhar. Še posebej občutljivo je področje prehranjevanja otrok, ki je odraz stanja v družbi. Moderna proizvodnja hrane premika meje sprejemljivega, da pridobi tistih nekaj centov dodatnega profita. Posleično povprečen potrošnik danes izbira slabša živila kot pred 10 leti, z manj elementarne funkcionalnosti. To je retrogradni proces.

Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar

Slovenci smo v veliki meri že izgubili suverenost na prehranskem področju, poudarja agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. Še posebej občutljivo je področje prehranjevanja otrok, ki izraža stanje v družbi. Moderna proizvodnja hrane premika meje sprejemljivega, da pridobi tistih nekaj centov dodatnega profita. Posledično povprečen potrošnik danes izbira slabša živila kot pred 10 leti, z manj elementarne funkcionalnosti. To je retrogradni proces.

Če povežemo vzorce povpraševanja po prehrani z atributi industrije pametnih telefonov, je tako, kot da bi potrošniki želeli iz leta v leto bolj “oguljen” telefon, z manj funkcij, s slabšim procesorjem.

Primarni motiv pri nakupu hrane je za številne potrošnike cena. Sodobni prehranski modeli so ta vzorec prepoznali. In tako ponujajo ultra procesirano hrano, ki išče cenovno dno.

Slovenija je bila nekoč pomemben regionalen igralec v kmetijsko-živilskem poslu. Potem je šlo marsikaj narobe. Politika ni imela potrpljenja ukvarjati se z agroživilstvom, saj se učinki pokažejo na srednji rok, ki je daljši od enega mandata. Nekaterim se je zdelo pridelovanje hrane preveč  “kmečko” in so raje navijali za urbane podjetniške zgodbe. Menedžerji v številnih podjetjih iz te branže pa so se bolj kot z razvojem teh ukvarjali z njihovim prevzemanjem.

Potrošnik je ključni zaveznik agroživilske industrije. Ugled slovenskih podjetij je treba ohraniti in okrepiti na realnih dejstvih, ne na osnovi PR-pravljic. Vsa slovenska živilska podjetja morajo stremeti h kakovosti in varnosti.