Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdi se, kot da si dva praznika na isti dan – tradicionalni dan zmage nad nacizmom in fašizmom, s katerim se je končala druga svetovna vojna, ter spomin na predlog francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana o novem gospodarskem in političnem sodelovanju v Evropi iz leta 1950 – konkurirata. Mnogi danes na zgodovino druge svetovne vojne gledajo drugače in jo skušajo prikazati v drugačni luči. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo in vrhunca navdušenja nad povezavo pa je minilo skoraj desetletje in pol, kar se odraža tudi na čutenju dneva Evrope. Kaj sta padec berlinskega zidu in konec bipolarne ureditve sveta pomenila za razumevanje dogajanja sredi stoletja? Kakšen lok interpretacije zgodovine, ki je v Sloveniji še zmeraj pomemben dejavnik čutenja sedanjosti in vizije prihodnosti, smo naredili od začetka 90-ih let? V Intervjuju gostimo enega najuglednejših slovenskih zgodovinarjev, vodilnega raziskovalca zgodovine druge svetovne pri nas, dr. Bojana Godešo z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani.
Pogovor z dr. Bojanom Godešo, zgodovinarjem z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani
Zdi se, kot da si dva praznika na isti dan – tradicionalni dan zmage nad nacizmom in fašizmom, s katerim se je končala druga svetovna vojna, ter spomin na predlog francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana o novem gospodarskem in političnem sodelovanju v Evropi iz leta 1950 – konkurirata. Mnogi danes na zgodovino druge svetovne vojne gledajo drugače in jo skušajo prikazati v drugačni luči. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo in vrhunca navdušenja nad povezavo pa je minilo skoraj desetletje in pol, kar se odraža tudi na čutenju dneva Evrope. Kaj sta padec berlinskega zidu in konec bipolarne ureditve sveta pomenila za razumevanje dogajanja sredi stoletja? Kakšen lok interpretacije zgodovine, ki je v Sloveniji še zmeraj pomemben dejavnik čutenja sedanjosti in vizije prihodnosti, smo naredili od začetka 90-ih let? V Intervjuju gostimo enega najuglednejših slovenskih zgodovinarjev, vodilnega raziskovalca zgodovine druge svetovne pri nas, dr. Bojana Godešo z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani.
Zdi se, kot da si dva praznika na isti dan – tradicionalni dan zmage nad nacizmom in fašizmom, s katerim se je končala druga svetovna vojna, ter spomin na predlog francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana o novem gospodarskem in političnem sodelovanju v Evropi iz leta 1950 – konkurirata. Mnogi danes na zgodovino druge svetovne vojne gledajo drugače in jo skušajo prikazati v drugačni luči. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo in vrhunca navdušenja nad povezavo pa je minilo skoraj desetletje in pol, kar se odraža tudi na čutenju dneva Evrope. Kaj sta padec berlinskega zidu in konec bipolarne ureditve sveta pomenila za razumevanje dogajanja sredi stoletja? Kakšen lok interpretacije zgodovine, ki je v Sloveniji še zmeraj pomemben dejavnik čutenja sedanjosti in vizije prihodnosti, smo naredili od začetka 90-ih let? V Intervjuju gostimo enega najuglednejših slovenskih zgodovinarjev, vodilnega raziskovalca zgodovine druge svetovne pri nas, dr. Bojana Godešo z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani.
Pogovor z dr. Bojanom Godešo, zgodovinarjem z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani
Zdi se, kot da si dva praznika na isti dan – tradicionalni dan zmage nad nacizmom in fašizmom, s katerim se je končala druga svetovna vojna, ter spomin na predlog francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana o novem gospodarskem in političnem sodelovanju v Evropi iz leta 1950 – konkurirata. Mnogi danes na zgodovino druge svetovne vojne gledajo drugače in jo skušajo prikazati v drugačni luči. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo in vrhunca navdušenja nad povezavo pa je minilo skoraj desetletje in pol, kar se odraža tudi na čutenju dneva Evrope. Kaj sta padec berlinskega zidu in konec bipolarne ureditve sveta pomenila za razumevanje dogajanja sredi stoletja? Kakšen lok interpretacije zgodovine, ki je v Sloveniji še zmeraj pomemben dejavnik čutenja sedanjosti in vizije prihodnosti, smo naredili od začetka 90-ih let? V Intervjuju gostimo enega najuglednejših slovenskih zgodovinarjev, vodilnega raziskovalca zgodovine druge svetovne pri nas, dr. Bojana Godešo z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani.
Andrej Stopar, aktualni dopisnik v Washingtonu in nekdanji dopisnik RTV Slovenija v Moskvi, analizira največji vojaški spopad na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.
Lojze Krajnčan je dirigent, skladatelj in aranžer. Nekdaj tudi pozavnist. Že skoraj štirideset let je član Big Banda RTV Slovenija. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, kasneje pa se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Najprej se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni pa je postal član hišnega jazzovskega orkestra, leta 1993 pa tudi njegov stalni dirigent. V vseh teh letih se je podpisal pod številne projekte; njegov opus je precejšen in tudi izredno pester: od otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih napevov in resne klasične glasbe, do del za revijski in jazzovski orkester. To širino mu daje nenehna želja po raziskovanju, iskanje novih kompozicijskih izražanj je kljub dolgoletnim izkušnjam še vedno prisotno. Ne glede na to ali gre za aranžmaje ali avtorsko delo, so v ospredju neverjetna natančnost, poglobljenost in spoštovanje do glasbenega gradiva in glasbe kot umetnosti. Vsaka partitura Lojzeta Krajnčana je zgodba zase in v vsaki zgodi se zrcali njegova duša. Ob njegovi okrogli obletnici se v intervjuju pogovarjamo o njegovi skladateljski poti, dotaknemo se njegovega odnosa do big banda kot institucije, njegove vloge v slovenskem glasbenem prostoru, sodelovanja z mlajšimi glasbeniki ter tudi trenutnega stanja glasbe v Sloveniji.
Janez Starman je od maja lani predsednik Odvetniške zbornice Slovenije, pred tem je bil tri mandate njen podpredsednik. Med drugim je bil sodniški pripravnik pri višjem sodišču v Kopru, dobrih 20 let je samostojni odvetnik. Že vrsto let je mediator. Ni mu tuja niti politika – za zdaj lokalna. Je nepoklicni podžupan mestne občine Koper, tudi mestni svetnik. Z Janezom Starmanom se bomo pogovarjali o položaju odvetnikov, o tem, kako je na njihovo delo vplivala epidemija. Vprašali ga bomo tudi, v kakšnem stanju je po njegovem mnenju pravna država pri nas in ali smo Slovenci res pravdarski narod. V studiu Prvega se z njim pogovarja Jolanda Lebar.
V Intervjuju na Prvem vam v poslušanje ponujamo pogovor s finančnico Alenko Žnidaršič Kranjc, ki je lastnica več družb, zavarovalniških in pokojninskih, pod okriljem holdinga SKUPINA PRVA. Prav tako je lastnica domov za starejše DEOS. Celotni pogovor lahko poslušate v podkastu SRCE BIJE ZA POSEL, ki ga pripravljata Urška Jereb in Maja Derčar.
VHS-kasete in arhivi s posnetki iz polpretekle zgodovine so za Žiga Virca očitno pogosti vir, od koder črpa vsebino za svoje filme in dokumentarce. A zdi se, da predstavnik mlajše generacije novomeškega vala slovenskih režiserjev nikakor noče ostati ukalupljen, saj se nabor žanrov, v katerih se je že oziroma bi se rad preizkusil, in platform, prek katerih najde občinstvo – sem lahko prišteva tudi Netflix in HBO −, le povečuje. Filmom tudi ne želi dajati oznak: slovenski, evropski, ameriški. Film je pač lahko dober, povprečen ali slab. In še: 'Gremo v kino' vidi kot zanimivo izkušnjo, ne bi je pa dal na skoraj religiozni piedestal gledanja filmov. V sredin Intervju na Prvem je Žiga Virca povabila Tina Lamovšek. *VOD=Video-on-demand oz. video na zahtevo
Dr. Miloš Kosec (1986) je eden najbolj pronicljivih slovenskih arhitektov mlajše generacije. Tudi publicist, ki ustvarja za reviji Outsider in Praznine, je leta 2013 diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo "Ruševina kot arhitekturni objekt", za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado, na londonski Univerzi Birkbeck pa je doktoriral iz pasivnosti v arhitekturi, torej s temo, ki je ena bolj intrigantnih in tehtnih v današnji neoliberalni družbi. Od lani je zaposlen kot kustos za arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in je tudi član kolektiva Nonument ter Associate Research Fellow pri že omenjeni londonski univerzi. Ker prodorno pa tudi humano vstopa v javno diskusijo skozi odnos arhitektura-človek-prostor, se bosta z voditeljico tokratne oddaje dotaknila aktualnih tem kot so stanovanjska kriza, dileme zapiranja oziroma privatiziranja javnega prostora, odnos države do kulturne dediščine, pa tudi odnos slehernika do arhitekture in bivanja, seveda pa se bosta dotaknila tudi velikih imen slovenske arhitekture, ki so pomembno vplivala na naše dojemanje prostora, v katerem živimo. Intervju z dr. Milošem Koscem vodi Liana Buršič.
Biologinja in naravovarstvenica, častna predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije Andreja Slameršek je konec lanskega leta za pogumen, strokoven in predan boj za ohranjanje in zaščito prosto tekočih rek in rečnih bitij kot edina aktivistka, ki ni državljanka Nemčije, prejela prestižno okoljevarstveno nagrado Wolfganga Staaba za varstvo narave 2021 nemške fundacije Schweisfurth – za posebne dosežke v trajnostnem razvoju rečnih in poplavnih območij. V zadnjih letih je reševala naravno stanje Mure, bojuje se proti hidroelektrarni Mokrice na Savi, opozarja na kopičenje nevarnega mulja v Ptujskem akumulacijskem jezeru.
Gost oddaje Intervju je Aljoša Rehar, novi odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije. Medija, ki je lani obeležil 30- letnico obstoja, a se je poleg opravljanju svoje osnovne vloge, to je nacionalne tiskovne agencije, moral posvečati predvsem obstanku. Podpora uredništva, ki jo je Aljoša Rehar dobil ob imenovanju, je bila izjemna, kar kaže tudi na ekipni duh, ki vlada v agenciji. Sta-jevec je že 22 let, preden je decembra lani postal odgovorni urednik, je vodi skupino za digitalno strategijo. Primorca je v studiu Radia Koper gostila Tjaša Škamperle.
Igralca Sašo Tabakovića, ki ga širša publika pozna iz filma Pod njenim oknom, čeprav je v ljubljanski drami upodobil že lepo število likov, tokrat lahko poslušamo kot interpretatorja besedila kriminalnega romana Leninov park pisatelja Tadeja Goloba. V radijski hiši je namreč nastala zvočna knjiga, poglavjem katere po 19. uri na Prvem lahko prisluhnete vsak delovni dan. Saša Tabaković, kritičen do družbene in kulturne scene - pred časom je namreč izplaval tudi iz političnih vod -, svojo ustvarjalno energijo zdaj usmerja tako v oblikovanje gledaliških vlog, vedno bolj pa se kot vokalist posveča tudi različnim glasbenim zvrstem, zamikalo pa ga je tudi ustvarjanje verzov.
Vodilni hrvaško-slovenski etnomuzikolog red. prof. dr. Svanibor Pettan je letos prevzel predsedovanje uglednemu Mednarodnemu združenju za tradicijsko glasbo (ICTM). Kot raziskovalca ga vodi neizmerna radovednost, s katero pristopa k raziskovanju najrazličnejših glasb sveta, obenem pa tudi odgovornost, da bi pridobljeno znanje na kar najboljši način mogli uporabiti v praksi. Svoja dognanja združuje pod okriljem t. i. aplikativne etnomuzikologije, etnomuzikološkega področja, ki glasbe ne razume le kot umetniški fenomen, ampak si prizadeva za izboljševanje sveta. V slovenskem prostoru je izredno dejaven kot profesor: mnogim raziskovalcem in študentom je odprl vrata mednarodnega sodelovanja, multikulturnost pa bogati tudi njegovo zasebno življenje.
»Kot bi bil na snemanju znanstvenofantastičnega filma,« svojo izkušnjo nočnega dežurstva v covidni enoti opisuje dr. medicine, pediater in infektolog Marko Pokorn. Dobri dve leti opravlja funkcijo strokovnega direktorja vodilne otroške bolnišnice v državi – Pediatrične klinike v Ljubljani. Je zagovornik cepljenja otrok, tudi mlajših, zoper covid. Zakaj, kako razmišlja o svojem poklicu, sistemu zdravstva, predvsem pa o izzivih njegovega trenutnega dela?
Trboveljsko tehnološko podjetje Dewesoft, ki razvija programsko opremo za meritve in proizvaja precizne merilne naprave, sodeluje z najboljšimi in največjimi družbami v avtomobilski in vesoljski industriji na svetu. Njegov ustanovitelj in večinski lastnik dr. Jure Knez je gost najnovejše epizode podkasta Srce bije za posel, del pogovora z njim pa objavljamo tudi v današnjem Intervjuju na Prvem. Jure Knez, ki najbolj prizadevnim sodelavcem omogoča tudi odkup delnic podjetja, je v pogovoru z Majo Derčar in Urško Jereb, najprej spregovoril o svojih začetkih pred 21-imi leti.
Doktorica Vesna Bergant Rakočevič je sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani in podpredsednica tega sodišča. Spomladi je prevzela predsedovanje sodniškemu društvu. Sodnica je že dvajset let. Poleg tega veliko predava in je tudi arbitrica na arbitražnem sodišču za šport v Lozani. Kot pravi, je vsak spor, naj bo zadeva še tako rutinska, za človeka, ki mu sodiš, pomemben.
Aleksander Gadžijev je trenutno eden najboljših pianistov mlajše generacije na svetu. govori štiri jezike, zanimajo ga improvizacija, kompozicija, filozofija, meditacija, joga. Kljub izjemnemu uspehu, natrpanemu urniku in številnim obeznostim ostaja preprost, prijeten in prisrčen sogovornik. Trenutno se zadržuje v Londonu, kjer snema za BBC. 13. novembra pa je do stoječih ovacij navdušil občinstvo v Portorožu. Takrat je svoj čas in pozornost namenil tudi kolegici, glasbeni urednici na Radiu Koper, Tatjani Gregorič, ki je pripravila ta Intervju.
Mnenje posameznika se enači z znanstvenim dejstvom, pravi dr. Zadel, in to je velik problem. Psiholog in specialist klinične psihologije s 30letno prakso odkrito in konkretno razlaga psihološke razsežnosti covida, doživljanje posebnih razmer, oblikovanje zaupanja in tudi nezaupanja ljudi v zaščitne ukrepe, kot sta cepljenje in obvezno samotestiranje otrok v šolah. Kako se pri človeku nasploh oblikuje zaupanje oziroma nezaupanje? Kaj se bo zgodilo po covidu? Kdaj bomo v naši državi poskrbeli za zadostno podporo duševnemu zdravju in kako rešiti problem pomanjkanja kliničnih psihologov? Dr. Zadel ima tudi odgovor na vprašanje, ali nadaljevanje epidemije pri ljudeh vzbuja vse več skrbi ali pa smo se kot družba na drugačne razmere že kar navadili.V sredinem Intervju ga gosti Darja Groznik.
V modernem času marsikateri podjetnik išče načine za uspeh tako na domačem kot tujem trgu. Številni vidijo priložnosti tudi v arabskem svetu, bogatem z nafto. To je uspelo tudi Slovencu, ki se je pred več kot tremi desetletji odpravil v Zaliv. Danes v Dubaju uspešno vodi multinacionalko Gorica Group, ki ima štiri podjetja v treh državah ter več kot tisoč zaposlenih. Kakšno je življenje v Združenih arabskih emiratih in kaj vse je v teh letih doživel v tem delu sveta? Na kaj vse je pri poslovanju z arabskimi državami treba biti pozoren? Vse to bo najuspešnejši slovenski podjetnik v Zalivu, sicer velik ljubitelj golfa, Ivan Fornazarič, zaupal Marku Rozmanu v pogovoru po deseti.
Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., Bobo
Lahko bi ji rekli lastnica kulinaričnega imperija. Podjetnica, ki ima v lasti največjo gostinsko verigo pri nas - Kaval Group - Dada Jerovšek, raje kot razumu sledi srcu. Zase in za sodelavce pravi, da so srčni in še kako trčeni, a da skupaj ostajajo v prvih bojnih linijah v teh neprijaznih časih za turizem in gostinstvo. Že od nekdaj je rada delala z ljudmi; v študentskih letih je bila turistična vodnica, pred dobrimi 20 leti pa sta z možem odprla prvi lokal. Z Dado Jerovšek se je v sredinem Intervjuju na Prvem pogovarjala Tina Lamovšek.
Pred šestimi meseci je postal najmlajši generalni direktor RTV Slovenija, potem ko je 4 leta vodil njen nadzorni svet. Andrej Grah Whatmough, gost sredinega Intervjuja na Prvem, o finančni konsolidaciji javnega servisa, o političnih pritiskih, o novem RTV zakonu, o tem zakaj ni prisoten na družbenih omrežjih, kako bo obvaroval neodvisnost javne RTV ter kakšni bodo radijski in televizijski programi prihodnosti.
Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Neveljaven email naslov