Dr. Jože Rovan je pred dobrim mesecem postal novi predsednik Planinske zveze Slovenije, najbolj množične prostovoljne organizacije pri nas. Vodenje je prevzel v času vse večjega obiska slovenskih gora in v času, ko bi organizacija zaradi zahtevnega urejanja in markiranja planinskih poti ter ekološke in okoljske prenove planinskih koč potrebovala finančno pomoč države. Je diplomirani ekonomist, predavatelj statistike na ljubljanski Ekonomski fakulteti, več kot štiri desetletja je markacist, hribovec, turni smučar, v zadnjem času pa predvsem predan turni kolesar.

Pogovor z novim predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom

Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije, je vodenje organizacije, s katero je povezan skoraj pet desetletij, prevzel pred dobrim mesecem. Zadnja leta pa je predan turnemu kolesarstvu, sam pravi, da je z njim zasvojen. Skupaj s somišljeniki je rahljal odpor, da turno kolesarstvo ne sodi v gore. Slovenska turno-kolesarska pot, ki obsega 52 planinskih točk, ima danes vse več somišljenikov, ki ostajajo v slovenskih hribih in gorah, a jih doživljajo drugače.

Eden večjih problemov, pa tudi izzivov Planinske zveze Slovenije so planinske poti. Obisk gora se povečuje, poti so vse bolj obremenjene, vzdrževanje zelo zahtevno, stroški se povečujejo, zanje skrbi več kot 700 markacistov. Jože Rovan je prepričan, da novih planinskih poti v Sloveniji ne potrebujemo več. Pot naravo varuje, če pa poti ni, ljudje hodijo križem kražem, kar za naravo ni ugodno. Planinska zveza Slovenije, ki je uspešna pri razpisih, pri vzdrževanju infrastrukture pričakuje tudi pomoč države.

Po novem bodo morali obiskovalci turistično takso za prenočitve plačevati tudi v vseh planinskih postojankah. Če bi jo občine namenile za planinske poti, planinsko infrastrukturo, pomemben del turizma, bi bil to pomemben prihodek za urejanje in vzdrževanje.

»Triglav je magnet, je v grbu, je v zavesti, vsi si želimo priti gor. Težko je kaj spremeniti, omejevanje dostopa bomo težko dosegli. Bolj pomemben je obziren odnos planincev do narave«, razmišlja Jože Rovan. Planinska zveza Slovenije si prizadeva za večjo prepoznavnost drugih ciljev, obiskovalcem sporoča, da je v Kočevskem rogu čudovito, da so tudi Gorjanci prelepi.

Na začetku je bilo veliko nasprotovanj turnemu kolesarstvu v gorah. Zdaj se miselnost spreminja.

Enotna pravila so znana, pohodnik ima prednost, po ozkih posebej označenih dvonamenskih planinskih poteh kolesarji lahko vozijo v soglasju s planinskim društvom. Zanimanje za Slovensko turnokolesarsko pot se povečuje, saj so v dveh letih prodali 1500 dnevnikov.

Jože Rovan je prepričan, da najlepši del dneva zamudimo, če ne prespimo v kočah. Zamudimo večer in zamudimo jutro.