Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Franci Božič je izvrsten poznavalec svetovnega in slovenskega nogometa
Mundial je pred vrati. Se bo svet ustavil za mesec dni? 11 ruskih mest bo skušalo pustiti vtis kozmopolitskega prestiža, 32 reprezentanc bo v boju za najbolj zaželen pokal na svetu. Nogomet pomembno vpliva na vsa področja družbenega življenja oziroma kot pravi gost sredinega intervjuja, dolgoletni športni novinar, kolumnist in publicist Franci Božič:
Slovenci smo z igranjem na evropskem nogometnem prvenstvu leta 2000 in potem še dve leti pozneje z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo v Južni Koreji in na Japonskem tudi ob mizernem prispevku spoznali magično moč nogometa: da to ni le igra, ampak tudi izjemen posel, sodobna religija, nacionalna identifikacija, eden najodmevnejših univerzalnih prestižev med narodi …
Slovenija ima predsednika evropske nogometne zveze, najdražjega nogometnega vratarja na svetu, enega najboljših evropskih nogometnih sodnikov, zakaj si ni priigrala tudi vstopnice za mundial?
“Za kaj več bomo morali prej ko slej spoznati, da je treba v nogomet vložiti, pri tako pomembni stvari s takšnimi globalnimi učinki, bi morala tudi država prispevati svoj delež.”
Mednarodna nogometna zveza FIFA bo zmagovalcu svetovnega prvenstva v Rusiji namenila več kot 30 milijonov evrov denarne nagrade. Predsednik NZS je povedal, da je Slovenija z neuvrstitvijo na prvenstvo »izgubila« 11 milijonov evrov. Ali finančna moč korporacij riše sodobni nogometni zemljevid sveta?
“Mislim, da svetovni kapital bolj potrebuje nogomet kot obratno. Saj Messi, Neymar in drugi zvezdniki bi igrali namesto za 40 milijonov tudi za 5 milijonov evrov letne plače.”
Izbira prirediteljev 2018 in 2022, Rusije in Katarja, je vzbudila precej pomislekov, pripomb in dvomov. Prvenstvo v Rusiji mnogi ocenjujejo za še en Putinov projekt, podobno kot zimske olimpijske igre v Sočiju, le da so takrat porabili 50 milijard evrov, v mundial pa so vložili “le” 11 milijard evrov.
Zamisel bivšega predsednika FIFA, Seppa Blatterja je bila, da se nogometna prvenstva organizirajo na različnih koncih sveta, to je sicer zelo demokratična ideja, a je Baltterja stala glave. Če bi bili prvenstvi 2018 in 2022 namesto v Rusiji in Katarju v Angliji in ZDA, bi bil Blatter še naprej predsednik FIFA, Platini UEFA, naš Čeferin pa odvetnik in prvi mož NZS.
Kakšno je razmerje moči na tokratnem mundialu, koga vidi Franci Božič v vlogi favorita?
“Prvenstvo bo izenačeno, več možnosti pripisujem evropskemu trojčku Nemčija, Španija, Francija, čeprav bosta na strani Južne Amerike nasproti stala Messi in Neymar.”
Kvantitativna širitev prvenstev v prihodnosti z 32 na 48 reprezentanc ne prinaša tudi kvalitativnega skoka, v ozadju so predvsem poslovno finančni vzgibi ustvariti čim večji trg. Nogomet ni ravno poligon za testiranje najnovejših dosežkov dopinških laboratorijev. Kot pravi Franci Božič, morda kakšen nogometaš, sem ter tja, skadi kakšen zvitek marihuane, kaj več pa že ne. No, in ker smo ravni pri travi – velik del trave za ruske nogometne stadione so vzgojili v Nemčiji. Je to še razlog več, da Nemce postavimo v vlogo glavnih favoritov?
Franci Božič je izvrsten poznavalec svetovnega in slovenskega nogometa
Mundial je pred vrati. Se bo svet ustavil za mesec dni? 11 ruskih mest bo skušalo pustiti vtis kozmopolitskega prestiža, 32 reprezentanc bo v boju za najbolj zaželen pokal na svetu. Nogomet pomembno vpliva na vsa področja družbenega življenja oziroma kot pravi gost sredinega intervjuja, dolgoletni športni novinar, kolumnist in publicist Franci Božič:
Slovenci smo z igranjem na evropskem nogometnem prvenstvu leta 2000 in potem še dve leti pozneje z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo v Južni Koreji in na Japonskem tudi ob mizernem prispevku spoznali magično moč nogometa: da to ni le igra, ampak tudi izjemen posel, sodobna religija, nacionalna identifikacija, eden najodmevnejših univerzalnih prestižev med narodi …
Slovenija ima predsednika evropske nogometne zveze, najdražjega nogometnega vratarja na svetu, enega najboljših evropskih nogometnih sodnikov, zakaj si ni priigrala tudi vstopnice za mundial?
“Za kaj več bomo morali prej ko slej spoznati, da je treba v nogomet vložiti, pri tako pomembni stvari s takšnimi globalnimi učinki, bi morala tudi država prispevati svoj delež.”
Mednarodna nogometna zveza FIFA bo zmagovalcu svetovnega prvenstva v Rusiji namenila več kot 30 milijonov evrov denarne nagrade. Predsednik NZS je povedal, da je Slovenija z neuvrstitvijo na prvenstvo »izgubila« 11 milijonov evrov. Ali finančna moč korporacij riše sodobni nogometni zemljevid sveta?
“Mislim, da svetovni kapital bolj potrebuje nogomet kot obratno. Saj Messi, Neymar in drugi zvezdniki bi igrali namesto za 40 milijonov tudi za 5 milijonov evrov letne plače.”
Izbira prirediteljev 2018 in 2022, Rusije in Katarja, je vzbudila precej pomislekov, pripomb in dvomov. Prvenstvo v Rusiji mnogi ocenjujejo za še en Putinov projekt, podobno kot zimske olimpijske igre v Sočiju, le da so takrat porabili 50 milijard evrov, v mundial pa so vložili “le” 11 milijard evrov.
Zamisel bivšega predsednika FIFA, Seppa Blatterja je bila, da se nogometna prvenstva organizirajo na različnih koncih sveta, to je sicer zelo demokratična ideja, a je Baltterja stala glave. Če bi bili prvenstvi 2018 in 2022 namesto v Rusiji in Katarju v Angliji in ZDA, bi bil Blatter še naprej predsednik FIFA, Platini UEFA, naš Čeferin pa odvetnik in prvi mož NZS.
Kakšno je razmerje moči na tokratnem mundialu, koga vidi Franci Božič v vlogi favorita?
“Prvenstvo bo izenačeno, več možnosti pripisujem evropskemu trojčku Nemčija, Španija, Francija, čeprav bosta na strani Južne Amerike nasproti stala Messi in Neymar.”
Kvantitativna širitev prvenstev v prihodnosti z 32 na 48 reprezentanc ne prinaša tudi kvalitativnega skoka, v ozadju so predvsem poslovno finančni vzgibi ustvariti čim večji trg. Nogomet ni ravno poligon za testiranje najnovejših dosežkov dopinških laboratorijev. Kot pravi Franci Božič, morda kakšen nogometaš, sem ter tja, skadi kakšen zvitek marihuane, kaj več pa že ne. No, in ker smo ravni pri travi – velik del trave za ruske nogometne stadione so vzgojili v Nemčiji. Je to še razlog več, da Nemce postavimo v vlogo glavnih favoritov?
Letošnji julij ni postregel samo z nenavadno hladnim in mokrim vremenom, ampak si ga bomo žal zapomnili tudi po številnih letalskih nesrečah. Sestreljeno malezijsko letalo, nesreča tajvanskega in alžirskega letala ? Kljub temu pa letalski promet velja za najbolj varnega, piloti so visoko usposobljeni in vsak dan varno v zrak in nazaj na tla spravijo na tisoče letal. Odgovorno in zahtevno dela zahteva posebne ljudi, enega takih boste slišali v sredinem Intervjuju po deseti. Iztoka Kavčiča, kapitana inštruktorja, vodjo letalskega sektorja pri Adrii Airways in dolgoletnega pilota letala AIRBUS 320, je k pogovoru povabila Andreja Čokl.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je nedavno izdala prvo letno poročilo o svojem delu. V njem je zapisala, da je kršitev človekovih pravic vse več. Te se najpogosteje dogajajo najbolj ranljivim skupinam, med drugim otrokom, revnim, bolnim, nezaposlenim in drugačnim. Glede domnevnih kršitev pravic v sodnih postopkih pravnomočno obsojenemu Janezu Janši pa pravi, da ni dobila nobene prijave oziroma pobude za obravnavo tega primera. Varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer je na Intervju povabil Boštjan Močnik.
Slavko Ivančič ni samo odličen pevec, ki je v svoji dolgi in uspešni glasbeni karieri prepeval s v skupinah Bazar, Casino Band in Faraoni, je tudi glasbeni pedagog, pianist, zadnji dve leti umetniški direktor festivala Melodije morja in sonca, pa umetniški vodja klape Solinar in velik ljubitelj nogometa. Letos praznuje dve pomembni obletnici - 40 let glasbenega delovanja in 60. rojstni dan. O vsem tem , se bo z njim pogovarjala Anja Rupel.
Dr. Joachim Gross je eden izmed okoli 100 zdravnikov s slovensko zdravniško licenco, ki imajo dodatno izobrazbo iz homeopatije. Ko se je pred petimi leti preselil v Koper in poleg nemške pridobil še slovensko licenco specialista medicine dela, svoje homeopatske prakse ni opustil, čeprav je vedel, da lahko licenco zaradi tega izgubi. Svojo kršitev pravil je letos marca kar sam prijavil na Etično komisijo slovenske Zdravniške zbornice. Z Dr. Joachimom Grossom se bo o življenju Bavarca v na Obali in o izzivih združevanja klasične medicine in homeopatije v Sloveniji in v Evropi pogovarjala Cirila Štuber.
Andra Pollak je bila stara dve leti, ko se je z družino iz rodne Slovenije preselila v kanadski Montreal. Po študiju prava na mednarodno priznani pravni univerzi McGill je postala odvetnica v Ontariu in bila leta 2008 imenovana za sodnico na višjem kanadskem sodišču v Torontu. Njena prednost je dvojezičnost, saj opravlja delo tako v angleščini kot francoščini. V Slovenijo jo je minuli teden pripeljala 2. Konferenca slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije, na kateri je govorila o jurisdikciji svojega sodišča in mednarodnih izzivih. Tokrat je prišla sama, pravi pa, da bi zelo rada kmalu znova pripeljala svoji hčerki in soproga. O pravu, delu, sodniški službi in Sloveniji, ki jo vedno nosi s seboj, se bo z Andro Pollak pogovarjala Mojca Delač.
Uršula Cetinski si bo pretekle štiri mesece, kolikor je trajal razpisno-izbirni postopek izbora za novega generalnega direktorja Cankarjevega doma, verjetno zapomnila za vse življenje. Čeprav je veljala za najverjetnejšo kandidatko, o končni odločitvi odgovornih ni bila prepričana. Pred njo je zahtevna naloga, saj bo morala največji slovenski kulturni hram po tridesetletnem direktorskem stažu Mitje Rotovnika popeljati v svoje obdobje. Bo nekdanji kulturni urednici Radia Študent, dramaturginji ljubljanske Koreodrame, ustanoviteljici festivala Mesto žensk, vodji gledališkega programa Cankarjevega doma in aktualni direktorici Slovenskega mladinskega gledališča uspelo? Izkušnje in vizije prave umetniške impresarijke bodo tema tokratnega Intervjuja z Uršulo Cetinski - v sredo, 11. junija, po 10. uri na Prvem!
Ko si je kupil prvo kolo si prav gotovo ni mislil, da bo čez nekaj let visoko dvignil roke na znameniti dirki po Italiji - Giru. Še posebej zato ne, ker je prve kolesarke kilometre nabiral na gorskem kolesu in že na prvi "dirki" osvojil 3. mesto. A gorsko kolo je pred štirimi leti zamenjal za cestno, lani na Kitajskem okusil prvo etapno zmago, v 21. etapi letošnjega Gira s ciljem v Trstu, pa premagal vse tekmece in postal prvi Slovenec, ki je dosegel etapno zmago na Giru. Rojeni sprinter profesionalne kolesarske ekipe Giant - Shimano, Luka Mezgec bo gost sredinega Intervjuja na Prvem programu radia Slovenija. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.
»Vedno sem bil komunist ... seveda bolj salonskega tipa,« se je dr. Umberto Galimberti, univerzitetni profesor antropologije in zgodovine filozofije, namuznil, preden ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon Intervjuja. Eden najpomembnejših sodobnih italijanskih filozofov, uveljavljen tudi v svetu, je avtor desetin knjig in zavidljivega števila strokovnih člankov. Javnost osuplja s širino svojih zanimanj, pronicljivostjo uvida v probleme sodobnosti in poljudnostjo svojega izrazja – morda najizraziteje v Mitih našega časa, filozofski uspešnici, s katero se je uveljavil tudi pri nas. Prof. Umberto Galimberti bo gost Intervjuja v sredo, 30. aprila, po 10. uri na 1. programu Radia Slovenija.
Nataša Pirc Musar je kot prva ženska v zgodovini radiotelevizije Slovenija zasedla položaj generalne direktorice. Vodenje javnega servisa je ena od najbolj izpostavljenih funkcij v Sloveniji, o kateri se zdi, da vsi vedo, kakšen človek bi jo moral zasesti, hkrati pa javnomnenjski voditelji vsakič znova vijejo roke in poudarjajo, kako neprimerni posamezniki in posameznice se prijavljajo na razpise zanjo. Tudi v primeru Nataše Pirc Musar ni nič drugače. Odzivi tako znotraj javne radiotelevizije, v medijih in strokovni javnosti so raznovrstni - od navdušenja do pristnega ogorčenja. O razlogih za naskok na mesto generalne direktorice, nabiranju podpore, kadrovskih in programskih potezah na radiu, televiziji in v multimedijskem centru ter prihodnosti javne RTV smo se z Natašo Pirc Musar pogovarjali v Intervjuju na 1. programu Radia Slovenija. 23. maja 2014 je programski svet ponovno odločal o imenovanju in Nataše Pirc Musar ni potrdil za generalno direktorico Radiotelevizije.
Neveljaven email naslov