Latok I v višino meri 7145m, a se zdi, da pravzaprav višje gore do zdaj ni preplezal še nihče. Kar 40 let so se številni izjemni alpinisti z vsega sveta trudili, da bi jim uspelo preplezati severni raz, nekakšen sveti gral sodobnega alpinizma. Zdaj je končana tudi ta saga. Pod njo so se podpisali vodja odprave Choktoi 2018 Aleš Česen, Luka Stražar in Britanec Tom Livingstone. Na Prvem sta oba slovenska akterja tega podviga z voditeljem Juretom K. Čoklom v intervjuju razkrila podrobnosti še enega zgodovinskega uspeha slovenskega alpinizma.

S preplezano severno steno Latoka I. sta Aleš Česen in Luka Stražar napisala novo zlato poglavje slovenskega alpinizma

Latok I v višino meri 7145m, a se zdi, da pravzaprav višje gore do zdaj ni preplezal še nihče. Kar 40 let so se številni izjemni alpinisti z vsega sveta trudili, da bi jim uspelo preplezati severni raz, nekakšen sveti gral sodobnega alpinizma. Zdaj je končana tudi ta saga. Pod njo so se podpisali vodja odprave Choktoi 2018 Aleš Česen, Luka Stražar in Britanec Tom Livingstone. Na Prvem sta oba slovenska akterja tega podviga z voditeljem Juretom K. Čoklom v intervjuju razkrila podrobnosti še enega zgodovinskega uspeha slovenskega alpinizma.

Pot do uspešnega zaključka tega plezalnega podviga ni bila enostavna, čeprav se zdi, da je vse teklo kot po maslu. Smer, kakor sta jo opisala Aleš in Luka, je predvsem dolga in izjemno zahtevna zaradi kombiniranja vseh prvin, ki linijo na koncu povežejo v relativno varno smer, ki zdaj nosi slovenski podpis.

Že začetek je bil turbulenten – ko so prispeli pod Latok I, sta bili tam že dve povsem aklimatizirani in pripravljeni ruski navezi, ki sta kmalu tudi zaplezali v steno. Žal se je njihov podvig končal tragično, kar pa naših dveh alpinistov in Britanca Toma Livingstonea ni zmedlo. Aleš Česen to pojasnjuje z dejstvom, da so se odločili za drugaćen tip plezanja in jih od izpeljave načrta ni moglo odvrniti niti to.

Plezanje je potekalo po načrtih, veliko nevarnost je predstavljal spust z gore. Plezali so tudi ponoči, zaradi nevarnosti proženja plazov, saj je takrat hladneje. Izjemen napor, ki ga je od trojice terjal vzpon, ni bil pri spustu nič manj zahteven. Svoje sta prinesla tudi lakota in dehidracija. In vendar, uspelo jim je dosanjati 40 letne sanje mnogih, ki bodo zelo verjetno prinesle zlate cepine, najbolj prestižno nagrado v plezalnem svetu, vsem trem. Luka in Aleš sicer vsak po enega že imata.

“Z dvema cepinoma je lažje plezati”, je pogovor zaključil Aleš Česen.