Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V goste smo povabili šampiona med športniki invalidi, slovenskega paraolimpijca, dvakratnega svetovnega prvaka v plavanju in Invalida športnika leta 2018 Darka Đurića. Kakšni so bili njegovi začetki, kako razmišlja o svoji športni poti in kakšne načrte ima v življenju, pa tudi o preseganju invalidnosti in pomembnosti tega, da se mladi invalidi ukvarjajo s športom – o tem se bo z Darkom Đurićem v sredinem Intervjuju pogovarjala Petra Medved.
"Biti invalid je velik izziv v življenju. To je dejstvo."
V goste smo povabili šampiona med športniki invalidi, slovenskega paraolimpijca, dvakratnega svetovnega prvaka v plavanju in invalida športnika leta 2018 Darka Đurića. Kakšni so bili njegovi začetki, kako razmišlja o svoji športni poti in kakšne načrte ima v življenju, pa tudi o preseganju invalidnosti in pomembnosti tega, da se mladi invalidi ukvarjajo s športom – o tem se je z Darkom Đurićem v sredinem Intervjuju pogovarjala Petra Medved.
Darko Đurić je navdih mladim športnikom, je ambasador športa. Kakšno odgovornost čuti ob tem?
»Ko si enkrat prepoznaven, ko ljudje prepoznajo tvojo zgodbo, je odgovornost velika. Ko se kdo odloči, da se bo zaradi mojega zgleda ukvarjal s športom, je to seveda velika odgovornost. Če le lahko, pomagam z nasveti, če lahko kar koli pomagam – z veseljem!«
Zaradi redke genetske napake se je rodil brez nog in ene roke. Kljub tem telesnim omejitvam pa je popolnoma samostojen. Na Radio se je pripeljal s svojim avtomobilom. Na vprašanje, kako premaguje ovire zaradi invalidnosti, je Darko Đurić odgovoril:
»Biti invalid je velik izziv v življenju. To je dejstvo. Imel sem veliko srečo, da sem prišel v dobro družino, ki v meni ni videla invalida, ampak otroka s potencialom, da nekaj naredi iz sebe, in me je tako tudi vzgajala. V življenju sem imel res veliko podpore okolice, tudi neznancev. Z dobrodelno akcijo sem dobil prvi avtomobil, pa tudi boljše proteze. Včasih je treba vložiti več energije, da prideš na raven, ki je za nekoga, ki ni invalid, samoumevna, ampak ko jo dosežeš, je veselje nepopisno.«
Ukvarjanje s športom je za invalide nekakšno preseganje invalidnosti, saj s tem dokazujejo, da zmorejo. Darko Đurić:
»Mislim, da je šport prav zato zanimiv za invalide, ker počneš nekaj, kar ti je v pravzaprav onemogočeno – gibanje. Nekdo, ki se ne more gibati, se giblje in dosega rezultate. Noro. Ravno s tem se lahko najbolj neposredno dokazujemo, lahko si izboljšamo samozavest, samopodobo. Prav zato je šport zelo pomemben in odličen dejavnik v življenju.«
V goste smo povabili šampiona med športniki invalidi, slovenskega paraolimpijca, dvakratnega svetovnega prvaka v plavanju in Invalida športnika leta 2018 Darka Đurića. Kakšni so bili njegovi začetki, kako razmišlja o svoji športni poti in kakšne načrte ima v življenju, pa tudi o preseganju invalidnosti in pomembnosti tega, da se mladi invalidi ukvarjajo s športom – o tem se bo z Darkom Đurićem v sredinem Intervjuju pogovarjala Petra Medved.
"Biti invalid je velik izziv v življenju. To je dejstvo."
V goste smo povabili šampiona med športniki invalidi, slovenskega paraolimpijca, dvakratnega svetovnega prvaka v plavanju in invalida športnika leta 2018 Darka Đurića. Kakšni so bili njegovi začetki, kako razmišlja o svoji športni poti in kakšne načrte ima v življenju, pa tudi o preseganju invalidnosti in pomembnosti tega, da se mladi invalidi ukvarjajo s športom – o tem se je z Darkom Đurićem v sredinem Intervjuju pogovarjala Petra Medved.
Darko Đurić je navdih mladim športnikom, je ambasador športa. Kakšno odgovornost čuti ob tem?
»Ko si enkrat prepoznaven, ko ljudje prepoznajo tvojo zgodbo, je odgovornost velika. Ko se kdo odloči, da se bo zaradi mojega zgleda ukvarjal s športom, je to seveda velika odgovornost. Če le lahko, pomagam z nasveti, če lahko kar koli pomagam – z veseljem!«
Zaradi redke genetske napake se je rodil brez nog in ene roke. Kljub tem telesnim omejitvam pa je popolnoma samostojen. Na Radio se je pripeljal s svojim avtomobilom. Na vprašanje, kako premaguje ovire zaradi invalidnosti, je Darko Đurić odgovoril:
»Biti invalid je velik izziv v življenju. To je dejstvo. Imel sem veliko srečo, da sem prišel v dobro družino, ki v meni ni videla invalida, ampak otroka s potencialom, da nekaj naredi iz sebe, in me je tako tudi vzgajala. V življenju sem imel res veliko podpore okolice, tudi neznancev. Z dobrodelno akcijo sem dobil prvi avtomobil, pa tudi boljše proteze. Včasih je treba vložiti več energije, da prideš na raven, ki je za nekoga, ki ni invalid, samoumevna, ampak ko jo dosežeš, je veselje nepopisno.«
Ukvarjanje s športom je za invalide nekakšno preseganje invalidnosti, saj s tem dokazujejo, da zmorejo. Darko Đurić:
»Mislim, da je šport prav zato zanimiv za invalide, ker počneš nekaj, kar ti je v pravzaprav onemogočeno – gibanje. Nekdo, ki se ne more gibati, se giblje in dosega rezultate. Noro. Ravno s tem se lahko najbolj neposredno dokazujemo, lahko si izboljšamo samozavest, samopodobo. Prav zato je šport zelo pomemben in odličen dejavnik v življenju.«
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov