Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, trenutno pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič.
Slovenci mislimo, da bomo za slovenščino največ naredili, če bomo po zgledu prejšnjih stoletij obupovali nad njeno usodo. Ta negativistični pristop k jeziku na vsak način ni dober.
Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, ta hip pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič.
Slovenski prastrah pred tem, da bo slovenski jezik izginil, je še vedno živ. Nekdaj je bila krivec nemščina, danes zaradi novodobnega elektronskega programja angleščina. Dr. Kozma Ahačič se za prihodnost slovenščine ne boji:
“Številne tuje besede izginejo enako hitro, kakor vanj pridejo. In to preprosto zato, ker se spreminja stvarnost okoli nas. Dolgo smo debatirali o tem, ali naj rečemo CD ali naj rečemo zgoščenka, danes pa zgoščenk skorajda ni več.”
Jezik se, kot pravi, spreminja tako hitro, kot se spreminja svet. Ta pa se vrti hitreje, kot se je nekdaj:
“Ni samo jezik tisti, ki oblikuje našo stvarnost. Prevečkrat pozabljamo, da tudi stvarnost zelo oblikuje naš jezik. Jezik ne sprejema novih besed kar tako. Sprejema jih zato, ker se spreminja stvarnost okrog nas. Razvoj jezika je vedno pogojen tudi z razvojem stvarnosti.”
Dr. Ahačič je med drugim idejni vodja in urednik spletnega jezikovnega portala Fran, ki danes združuje že več kot 30 slovarjev, število obiskov portala se meri v milijonih:
“Niti pomisliti si nismo upali, da bo Fran doživel tako velik odziv in da je navsezadnje postal tudi eden največjih in najkakovostnejših tovrstnih portalov na svetu.”
Tudi avtohtonim govorcem slovenščine se slovnične napake nemalokrat prikradejo v izgovorjene in pisane besede ter povedi, kar pa jezikoslovcev ne moti do tolikšne mere, kot bi si predstavljali:
“Večkrat se mi zgodi, da govorim z ljudmi in mi rečejo: Joj, zdaj moramo pa govoriti lepšo slovenščino, ker je med nami jezikoslovec. Ampak v resnici ni tako. Za jezikoslovca je vsaka slovenščina lepa. Tudi sleng. Tudi pokrajinsko zelo zaznamovan pogovorni jezik in razni mestni govori. V resnici nam je prav to zanimivo. Jezikoslovci si želimo jezik opazovati v realnem okolju.”
Čeprav nagrade in priznanja za raziskovalno delo godijo in znanstveniki s svojimi izumi, proizvodi, domislicami pogosto izboljšujejo kakovost naših življenj, je ideja o tem, da bi raziskovalci dosegali raven priljubljenosti športnikov ali estradnikov, nerealna:
“Mislim, da si znanstveniki v prvi vrsti želimo biti neopaženi. Znanost namreč za svoje delovanje potrebuje mir. Res pa je, da so trenutno okoliščine do takšne mere nenaklonjene znanosti, da moramo znanstveniki od časa do časa tudi enostavno dvigniti glas. V Sloveniji je znanost krepko podhranjena.”
To je le nekaj misli pisatelja, pesnika, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja dr. Kozme Ahačiča. Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora z dr. Ahačičem, tudi predstojnikom Inštituta Frana Ramovša ZRC SAZU.
Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, trenutno pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič.
Slovenci mislimo, da bomo za slovenščino največ naredili, če bomo po zgledu prejšnjih stoletij obupovali nad njeno usodo. Ta negativistični pristop k jeziku na vsak način ni dober.
Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, ta hip pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič.
Slovenski prastrah pred tem, da bo slovenski jezik izginil, je še vedno živ. Nekdaj je bila krivec nemščina, danes zaradi novodobnega elektronskega programja angleščina. Dr. Kozma Ahačič se za prihodnost slovenščine ne boji:
“Številne tuje besede izginejo enako hitro, kakor vanj pridejo. In to preprosto zato, ker se spreminja stvarnost okoli nas. Dolgo smo debatirali o tem, ali naj rečemo CD ali naj rečemo zgoščenka, danes pa zgoščenk skorajda ni več.”
Jezik se, kot pravi, spreminja tako hitro, kot se spreminja svet. Ta pa se vrti hitreje, kot se je nekdaj:
“Ni samo jezik tisti, ki oblikuje našo stvarnost. Prevečkrat pozabljamo, da tudi stvarnost zelo oblikuje naš jezik. Jezik ne sprejema novih besed kar tako. Sprejema jih zato, ker se spreminja stvarnost okrog nas. Razvoj jezika je vedno pogojen tudi z razvojem stvarnosti.”
Dr. Ahačič je med drugim idejni vodja in urednik spletnega jezikovnega portala Fran, ki danes združuje že več kot 30 slovarjev, število obiskov portala se meri v milijonih:
“Niti pomisliti si nismo upali, da bo Fran doživel tako velik odziv in da je navsezadnje postal tudi eden največjih in najkakovostnejših tovrstnih portalov na svetu.”
Tudi avtohtonim govorcem slovenščine se slovnične napake nemalokrat prikradejo v izgovorjene in pisane besede ter povedi, kar pa jezikoslovcev ne moti do tolikšne mere, kot bi si predstavljali:
“Večkrat se mi zgodi, da govorim z ljudmi in mi rečejo: Joj, zdaj moramo pa govoriti lepšo slovenščino, ker je med nami jezikoslovec. Ampak v resnici ni tako. Za jezikoslovca je vsaka slovenščina lepa. Tudi sleng. Tudi pokrajinsko zelo zaznamovan pogovorni jezik in razni mestni govori. V resnici nam je prav to zanimivo. Jezikoslovci si želimo jezik opazovati v realnem okolju.”
Čeprav nagrade in priznanja za raziskovalno delo godijo in znanstveniki s svojimi izumi, proizvodi, domislicami pogosto izboljšujejo kakovost naših življenj, je ideja o tem, da bi raziskovalci dosegali raven priljubljenosti športnikov ali estradnikov, nerealna:
“Mislim, da si znanstveniki v prvi vrsti želimo biti neopaženi. Znanost namreč za svoje delovanje potrebuje mir. Res pa je, da so trenutno okoliščine do takšne mere nenaklonjene znanosti, da moramo znanstveniki od časa do časa tudi enostavno dvigniti glas. V Sloveniji je znanost krepko podhranjena.”
To je le nekaj misli pisatelja, pesnika, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja dr. Kozme Ahačiča. Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora z dr. Ahačičem, tudi predstojnikom Inštituta Frana Ramovša ZRC SAZU.
Pred sobotnim finalom Festivala slovenskega šansona v Rogaški Slatini se nam v pogovoru pridruži dramaturg in pesnik Ervin Fritz, čigar verzi so se neločljivo prepletli s pojmom slovenskega šansona. Uglasbljali so jih skladatelji, še posebno Bojan Adamič in Urban Koder, zazveneli so z vokali Meri Avsenak, Vite Mavrič, Lada Leskovarja in zasedbe Same babe. Avtor preštevilnih pesmi, polnih humorja in nezgrešljivih bodic, je v osemdesetih letih sooblikoval Festival jugoslovanskega šansona v Rogaški Slatini. V njegovi družbi se ozremo na pot, ki jo je do danes prehodil slovenski šanson.
Slovenija spada po skupni količini rečne vode na prebivalca med najbogatejše v Evropi. Vodo srečujemo povsod v naravi, in to kdaj pa kdaj občutimo tudi sami. Svojo moč je pokazala pred kratkim v sicer najbolj sušnem mesecu koledarskega leta. Hidrologi se ukvarjajo z ugotavljanjem razpoložljivih vodnih virov, njihovo kakovostjo ter vplivi na živo in neživo naravo. Hkrati določajo temeljne velikosti pri graditvi hidrotehničnih objektov in upravljanju voda. Pri poplavah določajo obseg in verjetnost tega pojava. Med njimi je tudi Rok Fazarinc, gradbeni inženir, ki je prejemnik različnih nagrad Inženirske zbornice Slovenije. Hidrotehnik že več desetletij sodeluje pri številnih projektih protipoplavne varnosti pri vodotokih. Je tudi član sveta za obnovo po avgustovski ujmi. Kjer se zatika in kje je opazen sanacijski napredek? Kateri deli naše države so sicer najbolj poplavno ogroženi?
Dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), je doktor znanosti s področja poslovne etike. Vodenje protikorupcijske komisije je prevzel v nehvaležnem času, leta 2020, ko je bil ugled komisije zaradi krize vodenja in notranjih sporov predhodnega vodstva na preizkušnji. Svojo poklicno pot je začel kot policist in pozneje kriminalist na Policijski upravi Kranj, od leta 2007 pa je bil zaposlen na Generalni policijski upravi, kjer je med drugim v obdobju 2008–2010 vodil delovno skupino za krepitev integritete policistov na nivoju celotne policije. V pogovoru se bomo dotaknili odnosa politike do vprašanj, povezanih z integriteto in preprečevanjem korupcije ter kakšna je sploh zaznava korupcije v slovenski družbi. Kaj je treba izboljšati in kje sogovornik vidi izzive za prihodnje rodove na področju integritete in preprečevanja korupcije?
Robert Carotta, zdravnik kirurg, vodja urgence v splošni bolnišnici Jesenice, je tudi svetovalec poveljnika poveljstva sil pri Slovenski vojski. Po avgustovskih katastrofalnih poplavah je bil kot uniformirani zdravnik štiri dni v Črni na Koroškem, tudi ob množični zastrupitvi z ogljikovim monoksidom. Takrat je bilo odločilno usklajeno sodelovanje vojske in koroških reševalnih služb: zdravstva, gorskih reševalcev ter vseh preostalih. Med obsežnim izbruhom covida je bil koordinator za posteljne kapacitete, saj je primanjkovalo postelj za namestitve pacientov. To je bil nepredvidljiv čas za vse, nova izkušnja za zdravstveni sistem, pa tudi zanj osebno. Politika ga ni nikoli zanimala, v začasnem prehajanju zdravnikov v politiko in vračanju v zdravniške vrste pa ne vidi ničesar slabega. Foto: arhiv Splošne bolnišnice Jesenice
Dr. Robert Oravecz je psihiater z doktoratom iz psihologije. Naziv specialista psihoterapije je pridobil na Madžarskem. Od leta 2007 predava na treh zasebnih fakultetah, zadnja leta kot docent. Kot psihiater je zaposlen v psihiatrični bolnišnici Ormož, je pa tudi ustanovitelj Centra za osebnostno rast in razvoj. Skupaj s svojim strokovnim terapevtskim timom se ukvarja z zdravljenjem zgodnjih travm s psihoterapijo v okviru dnevne bolnišnice v prostorih Inštituta za socialno psihiatrijo in psihotravmatologijo. Z dr. Robertom Oraveczem, ki je v Slovenijo prišel konec 80tih let kot vojvodinski Madžar, se bo v sredinem intervjuju pogovarjala Cirila Štuber.
Avgustovske poplave so pisale tudi nesebične zgodbe, zgodbe srčnih in predanih mož, ki so bili na terenu zaradi ljudi. Eden izmed teh je tudi poklicni gasilec Matjaž Gorenšek, ki se je 6. avgusta zvečer, ko so se podivjane vode nekoliko umirile, skupaj z devetimi stanovskimi kolegi odpravil v razdejano Črno na Koroškem in vzpostavil intervencijski štab. Ta je pod njegovim vodstvom usklajeval odpravo posledic poplav, pri tem pa tako kot številni drugi žrtvoval druženje in dopust z družino, da bi pomagal prizadetim v naravni nesreči. Matjaža Gorenška, poveljnika koroške gasilske regije, ki si je gasilsko kilometrino nabiral v domačem Prostovoljnem gasilskem društvu Kotlje, pobliže spoznate v sredinem Intervjuju na Prvem.
September, svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, letos poteka z geslom Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno, pri tem pa poudarja dejavno vedenje in življenjski slog, ki zmanjšata tveganje za demenco. Tudi o tem se bomo v oddaji Intervju pogovarjali s prof. dr. Nicolaasom Bohnenom, uglednim nevroznanstvenikom in nevrologom z Univerze v Michiganu, ki se na svoji raziskovalni poti zlasti posveča Parkinsonovi bolezni, Alzheimerjevi bolezni in obliki demence, o kateri manjkrat govorimo – demenci z Lewyjevimi telesci. Kakšni so najnovejša spoznanja, diagnostika, možnosti zdravljenja, kako sodeluje z ekipo v Sloveniji, pa tudi kaj ima z nevrodegenerativnimi boleznimi naš način življenja? O tem se je s prof. dr. Nicolaasom Bohnenom pogovarjala Mojca Delač.
Dr. Marinka Žitnik na Univerzi Harvard razvija modele generativne umetne inteligence, specifično namenjene uporabi v medicini. Pri tem sodeluje z vrsto vodilnih inštitucij in podjetij. Delovanje vsem dobro znanega ChatGPT-ja je lahko preverila že mesece prej, preden je zanj prvič slišala širša javnost. Tudi njo so presenetili njegovi odgovori. A razvoj novih, še mnogo zmogljivejših modelov je v polnem pogonu in z njimi se v temelju spreminjajo tako znanost in raziskovanje kot tudi vsakovrstne človeške dejavnosti. Kako danes poteka razvoj modelov generativne umetne inteligence, kje se že uvajajo, kako je z varnostjo podatkov in raznovrstnimi tveganji ter kako bodo v prihodnje načrtovali nova zdravila in najboljše možnosti zdravljenja, je le nekaj vidikov, ki jih prinaša Intervju. Strokovnjakinja za umetno inteligenco dr. Marinka Žitnik je docentka na Harvard Medical School, kjer na oddelku za biomedicinsko informatiko vodi svoj laboratorij za umetno inteligenco v medicini in znanosti.
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek je psihiatrinja, redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, zdaj pa zaposlena na Ministrstvu za zdravje, kjer koordinira mobilne ekipe, ki priskrbijo psihosocialno pomoč ljudem na poplavnih območjih. V oddaji boste slišali tudi o duševnih stiskah prizadetih v poplavah, o tem, kje naj poiščejo pomoč, o stiskah otrok in tudi o sistemski stigmi na področju psihosocialnega varstva v Sloveniji. Dr. Mojco Zvezdano Dernovšek je pred mikrofon sredinega intervjuja povabila voditeljica oddaje Tita Mayer. Foto: Žiga Živulović jr./Bobo
Tokrat se bomo z gostjo Intervjuja pogovarjali na terenu, in sicer v Zdravilišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič. To je bil njen drugi dom kar nekaj let, saj je letovišče vodila 11 let, pred tem je delala v zasebnem sektorju, kjer si je leta 2007 pridobila tudi naziv menedžerka leta 2007 v turizmu. Magistrica Ana Žerjal se je v začetku tega leta upokojila, nato pa konec junija postala nova predsednica Rdečega križa Slovenije. Čeprav to častno funkcijo opravlja šele dva meseca, je morala našo največjo humanitarno organizacijo voditi v kriznih časih. Vodna ujma, ki je razdejala cela območja in številnim vzela vse, kar so si ustvarili, je namreč pokazala, kako pomembne so v kriznih razmerah humanitarne organizacije.
Dogajanje v Sloveniji v zadnjem tednu je znova pokazalo, da imamo enega najboljših sistemov zaščite in reševanja v Evropi. Hkrati pa drži tudi to, da ta temelji na prostovoljnem delu in množičnosti, ki pa ni samoumevna – v večjih mestih je za prostovoljno delo med gasilci manj zanimanja, kot ga je bilo nekoč. Gost intervjuja na Prvem je poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, ki bo osvetlil tudi razsežnosti gasilskega dela med letošnjimi katastrofalnimi poplavami in vizijo dela prostovoljnih gasilk in gasilcev v prihodnosti. Z njim se bo pogovarjal Jure K. Čokl.
Že kot otrok je bil navdušen nad vlaki in avtomobili, predvsem nad njihovo obliko. Čeprav se ni šolal za oblikovalca, ampak je po izobrazbi gradbenik, so ga kot avtomobilskega oblikovalca že pri njegovih 25-ih zaposlili v podjetju Audi, sledila je sanjska služba v BMW-ju, nato pa je za slovenska podjetja IMV, TAM in Adria Mobil oblikoval vsem dobro znane počitniške prikolice, avtodome in turistične avtobuse … Georg Gedl, legenda slovenskega oblikovanja, pa tudi predavatelj, mentor, novinar in zbiratelj, je kljub svojim skoraj osmim križem še vedno zelo dejaven. O njegovi karierni poti, konjičkih in oblikovanju vozil nasploh se je z Georgom Gedlom pogovarjala Andreja Čokl.
Za Sandija Curka, regijskega poveljnika Civilne zaščite za Notranjsko, je skrb za skupnost življenjsko poslanstvo. Je človek, ki je že kot najstnik pomagal vrstnikom, človek, ki je s svojo predanostjo in človekoljubnostjo številnim, tudi otrokom iz Ukrajine, tlakoval pot v lepšo prihodnost. Požrtvovalnost do ljudi, do sočloveka, je pokazal tudi med vojno Bosni in Hercegovini, žledolomom na Postojnskem, pa tudi ob neurjih, ki to poletje divjajo tudi pri nas. V studio Prvega programa Radia Slovenija je prispel iz Ilirske Bistrice, kjer je po pustošenju tornada preživel vso noč.
V tokratnem intervjuju bo z nami Franjo Bobinac, gospodarstvenik, mendžer, navdušen športnik in že pol leta tudi predsednik slovenske športne krovne organizacije. Ta hip je najbolj vpet v največji večpanožni športni dogodek v zgodovini naše države, ki poteka v Mariboru. O olimpijskem festivalu evropske mladine pravi, da je dobro pripravljen, hkrati pa s svojo ekipo že načrtuje sodelovanja naše države na olimpijskih igrah v Parizu, ki bodo prihodnje leto. Kako se bo naša država predstavila na največjem svetovnem športnem dogodku? Kakšni so prvi vtisi o predsedovanju slovenski športni krovni organizaciji in kakšen je odnos države do slovenskega športa? Kakšno je njegovo stališče do prodaje Športne loterije najboljšim ponudnikom? S predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije se bo pogovarjal Marko Rozman.
Mateja Korošec, profesorica defektologije, Center Korak v Kranju vodi že dvajset let. V teh letih je bilo v program dolgotrajne rehabilitacije vključenih 94 ljudi s pridobljeno možgansko poškodbo. Dolgotrajna rehabilitacija in vračanje posameznikov v samostojnost sta dolgoročen projekt, ki bi moral zanimati državo. Žal pa so v Sloveniji le trije samostojni centri in trije oddelki. Dobršen del Slovenije je tako še vedno siva lisa. V Centru Korak s trajnostnim modelom rehabilitacije zaposleni sledijo novostim in sodobnim smernicam na področju rehabilitacije. Njihovo strokovno delo dopolnjujejo številni prostovoljci ter klub En korak več. Ta tudi s podporo svojcev utrjuje prepoznavnost Centra Korak ter njihova prizadevanja za uspešno rehabilitacijo uporabnikov na Gorenjskem.
Andrej Gradišnik je s skoraj šestdesetimi leti letos maja postal najstarejši Slovenec, ki je stal na samem vrhu sveta. Sicer izkušen alpinist, ki je že prej stal na osemtisočaku, je v gorah doživel marsikaj. Prihranjene mu niso bile niti tragedije, ki jim je bil priča, a ga to od gora ni nikoli odvrnilo. Ob vseh preplezanih stenah pa je imela prednost zmeraj družina, za njim pa je tudi spoštovanja vredna poslovna pot. Kako so ga zaznamovali vsi njegovi življenjski vrhovi in kolikokrat je moral odnehati, da je lahko nekoč dosegel vrh, bo Andrej Gradišnik povedal v oddaji Intervju na Prvem.
Akademik prof. dr. Ivan Bratko je začetnik umetne inteligence pri nas in prvi v svetovnem merilu, ki je metode strojnega učenja preveril na realnih medicinskih podatkih. Že takrat – to je bilo v osemdesetih letih – z izrednim uspehom. Kljub temu se strojnega učenja zelo dolgo ni jemalo pretirano resno. V zadnjem desetletjem pa se je zaradi izrednega povečanja procesorskih zmogljivosti ter z razvojem tako imenovanih globokih nevronskih mrež to povsem spremenilo in danes se strojno učenje uporablja vsepovsod. A nič nam ni nazorneje predočilo izrednih zmogljivosti umetne inteligence, kot veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT. Njihova zmožnost, da pišejo prepričljiva in kompleksna besedila in da smiselno odgovarjajo na najrazličnejša vprašanja, zbujajo osuplost, a tudi zastavljajo pomembna vprašanja, kaj tovrstno strojno obvladovanje jezika pomeni za nas, ljudi. Slišati je številna opozorila strokovnjakov, da nova orodja predstavljajo resno nevarnost za človeka in družbo. Koliko je ta strah upravičen in s kako globoko spremembo se pravzaprav soočamo, smo v sredinem Intervjuju preverili pri akademiku prof. Ivanu Bratku.
V pogovoru z umetnico, ki je za zbirko kratke proze Gluha soba nedavno prejela Cankarjevo nagrado, smo preverjali, kako se izmišljijski elementi v njenem pisanju prepletajo in dopolnjujejo z družbeno-kritičnimi poudarki
Če pomislimo na poplave, požare, žled, epidemije, ekološke katastrofe, množične migracije, najprej pomislimo na civilno zaščito. In če pomislimo na civilno zaščito, pomislimo tudi na njenega poveljnika Srečka Šestana. To funkcijo opravlja že 11 let in v vseh teh letih ni nikoli pustil na cedilu nikogar, ki je potreboval njegovo pomoč. Sabrina Mulec se bo z njim pogovarjala v terenskem studiu Prvega v Ilirski Bistrici, saj je Srečko Šestan tam domačin.
Damir Globočnik je doktor umetnostne zgodovine in doktor zgodovine, muzejski svetovalec za umetnostno zgodovino in vodja galerijske dejavnosti Gorenjskega muzeja v Kranju. Lani je izdal knjigo z naslovom Spomeniki, v kateri je zbral 30 poglavij o primerih, nastajanja in o usodi spomenikov in obeležij; od Prešernovega nagrobnega spomenika v Kranju, spomenika kralju Petru I. v Ljubljani, do spomenika zmage v Murski Soboti.
Neveljaven email naslov