Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dr. Luka Kristanc

13.02.2019

Družinska medicina je na razpotju. Preobremenjeni družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere ter si prizadevajo za to, da bi bila pacient in kakovostna obravnava vedno na prvem mestu. V številnih zdravstvenih domovih zato ne vpisujejo več novih pacientov. Časovne stiske so vse hujše, administrativni postopki vse bolj obsežni. Tako težave doživlja tudi mladi zdravnik, specialist družinske medicine Luka Kristanc iz Kranja, ki je tudi diplomirani biolog, fitoterapevt in doktor toksikoloških znanosti. A vztraja, ker pravi, da je družinski zdravnik zelo lep poklic. Z Luko Kristancem se v sredinem Intervjuju pogovarjala Aljana Jocif. Po deseti Prvem.

"Smo specialisti družinske medicine, ne specialisti za administracijo."

Družinska medicina je na razpotju. Preobremenjeni družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere ter si prizadevajo za to, da bi bila pacient in kakovostna obravnava vedno na prvem mestu. V številnih zdravstvenih domovih zato ne vpisujejo več novih pacientov. Časovne stiske so vse hujše, administrativni postopki vse bolj obsežni. Tako težave doživlja tudi mladi zdravnik, specialist družinske medicine Luka Kristanc iz Kranja, ki je tudi diplomirani biolog, fitoterapevt in doktor toksikoloških znanosti. A vztraja, ker pravi, da je družinski zdravnik zelo lep poklic.

»Z veseljem sem se odločil za družinsko medicino, ki mi je najbolj pisana na kožo. Kljub širokemu znanju in izobrazbi ne razmišljam, da bi jo zapustil. Vztrajal bom.«

Pravi, da s tem včasih žrtvujejo sebe, svoje družine, zdravje in tako vzdržujejo primarno zdravstvo nad gladino:

»Gremo v napačno smer, proti kolapsu, ki ga zadržujemo sami zdravniki z entuziazmom. Kolaps se bo zgodil, če se bo nadaljevala indiferentnost odločevalcev in če ne bo mladih zdravnikov. Glavno vprašanje je, kako privabiti mlade, ki si ne želijo v družinsko medicino. Menijo, da je manj cenjena, ker je področje dela široko, ker je za paciente premalo časa … Mlade najbolj privlačijo: dermatologija, nevrologija, kardiologija, plastična kirurgija.«

Njegova ideje je, da bi naročilnice za medicinsko-tehnične pripomočke in podpisovanje potnih stroškov lahko prevzeli na ZZZS, določena dela bi lahko prevzele tudi diplomirane referenčne medicinske sestre. Zdravniki pa bi imeli za paciente dovolj časa:

»Pacient je vedno na prvem mestu, mi smo v svojih ambulantah zaradi pacientov, tudi izobraževali smo se zato, da bomo pomagali ljudem in izpolnjevali svoje poslanstvo. Smo specialisti družinske medicine, ne specialisti za administracijo. Žal pa je polovica našega dela administrativnega.«

Privlači ga fitoterapija, veliko se izobražuje in to znanje združuje z znanjem uradne medicine.

»Fitoterapija bi morala biti dopolnilo uradne medicine. Izbor fitoterapevtskega preparata pa mora biti prepuščen strokovnjaku. Marsikdaj se da pomagati z ustreznimi standardiziranimi preparati, če so pravilno pripravljeni in če so seveda na voljo. Zakon o integrativni medicini je v pripravi ali v predalu.«

Z ženo sta ustanovila zavod Divji vrt, v katerem predavata, izobražujeta in vodita terenske delavnice o zdravilnih in strupenih rastlinah. Zanimanje se povečuje, a tudi na tem področju je potrebno znanje. Dr. Kristanc se pri tem opira predvsem na znanstveno podprta dognanja. Udeležencem približuje naravo in rastline, ki so lahko pomembno dopolnilo zdravilom.

»Največ za zdravje lahko storimo sami. Zdravniki smo le usmerjevalci. Zdravje in dobro počutje si moramo izboriti sami predvsem z zdravim življenjskim slogom in pozitivnostjo. Če človek ne razmišlja pozitivno, če ni motiviran, bo pri svojem delu nezadovoljen, kar pa lahko pripelje do bolezni.«


Dr. Luka Kristanc

13.02.2019

Družinska medicina je na razpotju. Preobremenjeni družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere ter si prizadevajo za to, da bi bila pacient in kakovostna obravnava vedno na prvem mestu. V številnih zdravstvenih domovih zato ne vpisujejo več novih pacientov. Časovne stiske so vse hujše, administrativni postopki vse bolj obsežni. Tako težave doživlja tudi mladi zdravnik, specialist družinske medicine Luka Kristanc iz Kranja, ki je tudi diplomirani biolog, fitoterapevt in doktor toksikoloških znanosti. A vztraja, ker pravi, da je družinski zdravnik zelo lep poklic. Z Luko Kristancem se v sredinem Intervjuju pogovarjala Aljana Jocif. Po deseti Prvem.

"Smo specialisti družinske medicine, ne specialisti za administracijo."

Družinska medicina je na razpotju. Preobremenjeni družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere ter si prizadevajo za to, da bi bila pacient in kakovostna obravnava vedno na prvem mestu. V številnih zdravstvenih domovih zato ne vpisujejo več novih pacientov. Časovne stiske so vse hujše, administrativni postopki vse bolj obsežni. Tako težave doživlja tudi mladi zdravnik, specialist družinske medicine Luka Kristanc iz Kranja, ki je tudi diplomirani biolog, fitoterapevt in doktor toksikoloških znanosti. A vztraja, ker pravi, da je družinski zdravnik zelo lep poklic.

»Z veseljem sem se odločil za družinsko medicino, ki mi je najbolj pisana na kožo. Kljub širokemu znanju in izobrazbi ne razmišljam, da bi jo zapustil. Vztrajal bom.«

Pravi, da s tem včasih žrtvujejo sebe, svoje družine, zdravje in tako vzdržujejo primarno zdravstvo nad gladino:

»Gremo v napačno smer, proti kolapsu, ki ga zadržujemo sami zdravniki z entuziazmom. Kolaps se bo zgodil, če se bo nadaljevala indiferentnost odločevalcev in če ne bo mladih zdravnikov. Glavno vprašanje je, kako privabiti mlade, ki si ne želijo v družinsko medicino. Menijo, da je manj cenjena, ker je področje dela široko, ker je za paciente premalo časa … Mlade najbolj privlačijo: dermatologija, nevrologija, kardiologija, plastična kirurgija.«

Njegova ideje je, da bi naročilnice za medicinsko-tehnične pripomočke in podpisovanje potnih stroškov lahko prevzeli na ZZZS, določena dela bi lahko prevzele tudi diplomirane referenčne medicinske sestre. Zdravniki pa bi imeli za paciente dovolj časa:

»Pacient je vedno na prvem mestu, mi smo v svojih ambulantah zaradi pacientov, tudi izobraževali smo se zato, da bomo pomagali ljudem in izpolnjevali svoje poslanstvo. Smo specialisti družinske medicine, ne specialisti za administracijo. Žal pa je polovica našega dela administrativnega.«

Privlači ga fitoterapija, veliko se izobražuje in to znanje združuje z znanjem uradne medicine.

»Fitoterapija bi morala biti dopolnilo uradne medicine. Izbor fitoterapevtskega preparata pa mora biti prepuščen strokovnjaku. Marsikdaj se da pomagati z ustreznimi standardiziranimi preparati, če so pravilno pripravljeni in če so seveda na voljo. Zakon o integrativni medicini je v pripravi ali v predalu.«

Z ženo sta ustanovila zavod Divji vrt, v katerem predavata, izobražujeta in vodita terenske delavnice o zdravilnih in strupenih rastlinah. Zanimanje se povečuje, a tudi na tem področju je potrebno znanje. Dr. Kristanc se pri tem opira predvsem na znanstveno podprta dognanja. Udeležencem približuje naravo in rastline, ki so lahko pomembno dopolnilo zdravilom.

»Največ za zdravje lahko storimo sami. Zdravniki smo le usmerjevalci. Zdravje in dobro počutje si moramo izboriti sami predvsem z zdravim življenjskim slogom in pozitivnostjo. Če človek ne razmišlja pozitivno, če ni motiviran, bo pri svojem delu nezadovoljen, kar pa lahko pripelje do bolezni.«


02.07.2014

Dr. Marko Likon

Aktualni pogovori z gosti.


25.06.2014

Dr. Joachim Gross, dr.med.

Dr. Joachim Gross je eden izmed okoli 100 zdravnikov s slovensko zdravniško licenco, ki imajo dodatno izobrazbo iz homeopatije. Ko se je pred petimi leti preselil v Koper in poleg nemške pridobil še slovensko licenco specialista medicine dela, svoje homeopatske prakse ni opustil, čeprav je vedel, da lahko licenco zaradi tega izgubi. Svojo kršitev pravil je letos marca kar sam prijavil na Etično komisijo slovenske Zdravniške zbornice. Z Dr. Joachimom Grossom se bo o življenju Bavarca v na Obali in o izzivih združevanja klasične medicine in homeopatije v Sloveniji in v Evropi pogovarjala Cirila Štuber.


18.06.2014

Andra Pollak, višja sodnica v Ontariu

Andra Pollak je bila stara dve leti, ko se je z družino iz rodne Slovenije preselila v kanadski Montreal. Po študiju prava na mednarodno priznani pravni univerzi McGill je postala odvetnica v Ontariu in bila leta 2008 imenovana za sodnico na višjem kanadskem sodišču v Torontu. Njena prednost je dvojezičnost, saj opravlja delo tako v angleščini kot francoščini. V Slovenijo jo je minuli teden pripeljala 2. Konferenca slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije, na kateri je govorila o jurisdikciji svojega sodišča in mednarodnih izzivih. Tokrat je prišla sama, pravi pa, da bi zelo rada kmalu znova pripeljala svoji hčerki in soproga. O pravu, delu, sodniški službi in Sloveniji, ki jo vedno nosi s seboj, se bo z Andro Pollak pogovarjala Mojca Delač.


11.06.2014

Uršula Cetinski

Uršula Cetinski si bo pretekle štiri mesece, kolikor je trajal razpisno-izbirni postopek izbora za novega generalnega direktorja Cankarjevega doma, verjetno zapomnila za vse življenje. Čeprav je veljala za najverjetnejšo kandidatko, o končni odločitvi odgovornih ni bila prepričana. Pred njo je zahtevna naloga, saj bo morala največji slovenski kulturni hram po tridesetletnem direktorskem stažu Mitje Rotovnika popeljati v svoje obdobje. Bo nekdanji kulturni urednici Radia Študent, dramaturginji ljubljanske Koreodrame, ustanoviteljici festivala Mesto žensk, vodji gledališkega programa Cankarjevega doma in aktualni direktorici Slovenskega mladinskega gledališča uspelo? Izkušnje in vizije prave umetniške impresarijke bodo tema tokratnega Intervjuja z Uršulo Cetinski - v sredo, 11. junija, po 10. uri na Prvem!


04.06.2014

Luka Mezgec

Ko si je kupil prvo kolo si prav gotovo ni mislil, da bo čez nekaj let visoko dvignil roke na znameniti dirki po Italiji - Giru. Še posebej zato ne, ker je prve kolesarke kilometre nabiral na gorskem kolesu in že na prvi "dirki" osvojil 3. mesto. A gorsko kolo je pred štirimi leti zamenjal za cestno, lani na Kitajskem okusil prvo etapno zmago, v 21. etapi letošnjega Gira s ciljem v Trstu, pa premagal vse tekmece in postal prvi Slovenec, ki je dosegel etapno zmago na Giru. Rojeni sprinter profesionalne kolesarske ekipe Giant - Shimano, Luka Mezgec bo gost sredinega Intervjuja na Prvem programu radia Slovenija. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.


28.05.2014

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


21.05.2014

Nogometni selektor MATJAŽ KEK

Aktualni pogovori z gosti.


14.05.2014

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


07.05.2014

Anita Ogulin

Aktualni pogovori z gosti.


30.04.2014

Prof. Umberto Galimberti

»Vedno sem bil komunist ... seveda bolj salonskega tipa,« se je dr. Umberto Galimberti, univerzitetni profesor antropologije in zgodovine filozofije, namuznil, preden ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon Intervjuja. Eden najpomembnejših sodobnih italijanskih filozofov, uveljavljen tudi v svetu, je avtor desetin knjig in zavidljivega števila strokovnih člankov. Javnost osuplja s širino svojih zanimanj, pronicljivostjo uvida v probleme sodobnosti in poljudnostjo svojega izrazja – morda najizraziteje v Mitih našega časa, filozofski uspešnici, s katero se je uveljavil tudi pri nas. Prof. Umberto Galimberti bo gost Intervjuja v sredo, 30. aprila, po 10. uri na 1. programu Radia Slovenija.


23.04.2014

László Kontler

Aktualni pogovori z gosti.


16.04.2014

Nataša Pirc Musar

Nataša Pirc Musar je kot prva ženska v zgodovini radiotelevizije Slovenija zasedla položaj generalne direktorice. Vodenje javnega servisa je ena od najbolj izpostavljenih funkcij v Sloveniji, o kateri se zdi, da vsi vedo, kakšen človek bi jo moral zasesti, hkrati pa javnomnenjski voditelji vsakič znova vijejo roke in poudarjajo, kako neprimerni posamezniki in posameznice se prijavljajo na razpise zanjo. Tudi v primeru Nataše Pirc Musar ni nič drugače. Odzivi tako znotraj javne radiotelevizije, v medijih in strokovni javnosti so raznovrstni - od navdušenja do pristnega ogorčenja. O razlogih za naskok na mesto generalne direktorice, nabiranju podpore, kadrovskih in programskih potezah na radiu, televiziji in v multimedijskem centru ter prihodnosti javne RTV smo se z Natašo Pirc Musar pogovarjali v Intervjuju na 1. programu Radia Slovenija. 23. maja 2014 je programski svet ponovno odločal o imenovanju in Nataše Pirc Musar ni potrdil za generalno direktorico Radiotelevizije.


09.04.2014

Mag. Dejan Židan

Aktualni pogovori z gosti.


02.04.2014

Thomas Henningsen

Na začetku tedna je Medvladni forum o podnebnih spremembah svetovno javnost opozoril, da bodo posledice segrevanja našega ozračja zaradi vse večjih izpustov toplogrednih plinov »ogromne in nepovratne«. Uničevalne posledice spreminjanja vremenskih vzorcev bi po priporočilih IPCC-ja lahko omilili z takojšnjim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, kar pa še vedno ni prednostna naloga vlad po svetu. Podnebnim spremembam se bomo posvetili v tokratni oddaji Intervju. Gost je programski direktor evropskega dela organizacije Greenpeace, dr. Thomas Henningsen, ki se v zadnjih letih posveča predvsem energetiki, ki je z vidika podnebnih sprememb ključno področje. Prav tu bi namreč lahko v Evropi po njegovem mnenju daleč največ naredili za preprečitev najbolj črnih scenarijev, ki jih našemu planetu na okoljskem področju napovedujejo znanstveniki.


26.03.2014

Pisateljica Brina Svit

Aktualni pogovori z gosti.


26.03.2014

Brina Svit

Aktualni pogovori z gosti.


12.03.2014

Dr. Klemen Grošelj

Aktualni pogovori z gosti.


05.03.2014

Tone Škarja

Aktualni pogovori z gosti.


26.02.2014

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan

Aktualni pogovori z gosti.


Stran 28 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov