Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“20 let ni dolga doba, če si tretja razvojna os”, je ena izmed pronicljivih izjav Aljaža Verhovnika. Diplomirani pravnik, ki je pri 20-tih postal občinski svetnik, pri 24-tih podžupan, ob tem že peto leto vodi koroško Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os. Prepričanje, da se samo od sebe ne bo nič naredilo, je podstat projekta »Hoč`mo cesto«. Kaj zmorejo civilne iniciative, ko omaga etablirana politika? Zakaj je v nasprotju z mnogimi, ki se izseljujejo, prepričan, da imajo mladi v tej državi prihodnost?
Biti aktiven državljan ni udobno in povsod zaželeno
Diplomirani pravnik, ki je pri dvajsetih postal občinski svetnik, pri 24 podžupan, ob tem že peto leto vodi koroško Mladinsko iniciativo za tretjo razvojno os.
Aktivno državljanstvo ima več plasti, na eni strani so ljudje, ki te podpirajo, prav tako moraš v skladu z demokratičnimi mehanizmi razumeti, da se vsi ne strinjajo s teboj, da ti nekateri tudi nasprotujejo.
Prepričanje, da se samo od sebe ne bo nič naredilo, je podstat projekta »Hoč’mo cesto«. Kaj zmorejo civilne iniciative, ko omaga etablirana politika?
Zelo veliko. Vedno ko gre za velike premike in spremembe, se oblikujejo in so potrebne tudi civilne pobude. Za končni uspeh prispevajo nekaj manjkajoče energije in srčnosti.
Aljaž Verhovnik meni, da ima Koroška dobro razvito infrastrukturo, lepo naravo, kakovost življenja je dokaj visoka, potrebujejo pa sodobno prometno povezavo z osrednjo Slovenijo. Od te ceste je odvisna usoda bodočih generacij.
Naša koroška mladinska iniciativa je nekakšen unikum, saj se v primerjavi s številnimi drugimi, ki predvsem nečemu nasprotujejo, za nekaj zavzema in si želi, da se nekaj naredi.
Ali bodo na poti do hitre ceste uporabili tudi državljansko nepokorščino?
Bomo. Tega smo se poslužili tudi že v preteklosti, ampak nikakor ne mislimo nepokorščine uporabljati nepremišljeno.
Verhovnik si ne želi, da bi njihova iniciativa dobila politični predznak.
Ponudbe za sodelovanje prihajajo tudi od političnih strank. Odprti smo za vsako sodelovanje, ki prinaša širšo družbeno korist. Za zdaj še nismo doživeli poskusa sovražnega prevzema.
“20 let ni dolga doba, če si tretja razvojna os”, je ena izmed pronicljivih izjav Aljaža Verhovnika. Diplomirani pravnik, ki je pri 20-tih postal občinski svetnik, pri 24-tih podžupan, ob tem že peto leto vodi koroško Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os. Prepričanje, da se samo od sebe ne bo nič naredilo, je podstat projekta »Hoč`mo cesto«. Kaj zmorejo civilne iniciative, ko omaga etablirana politika? Zakaj je v nasprotju z mnogimi, ki se izseljujejo, prepričan, da imajo mladi v tej državi prihodnost?
Biti aktiven državljan ni udobno in povsod zaželeno
Diplomirani pravnik, ki je pri dvajsetih postal občinski svetnik, pri 24 podžupan, ob tem že peto leto vodi koroško Mladinsko iniciativo za tretjo razvojno os.
Aktivno državljanstvo ima več plasti, na eni strani so ljudje, ki te podpirajo, prav tako moraš v skladu z demokratičnimi mehanizmi razumeti, da se vsi ne strinjajo s teboj, da ti nekateri tudi nasprotujejo.
Prepričanje, da se samo od sebe ne bo nič naredilo, je podstat projekta »Hoč’mo cesto«. Kaj zmorejo civilne iniciative, ko omaga etablirana politika?
Zelo veliko. Vedno ko gre za velike premike in spremembe, se oblikujejo in so potrebne tudi civilne pobude. Za končni uspeh prispevajo nekaj manjkajoče energije in srčnosti.
Aljaž Verhovnik meni, da ima Koroška dobro razvito infrastrukturo, lepo naravo, kakovost življenja je dokaj visoka, potrebujejo pa sodobno prometno povezavo z osrednjo Slovenijo. Od te ceste je odvisna usoda bodočih generacij.
Naša koroška mladinska iniciativa je nekakšen unikum, saj se v primerjavi s številnimi drugimi, ki predvsem nečemu nasprotujejo, za nekaj zavzema in si želi, da se nekaj naredi.
Ali bodo na poti do hitre ceste uporabili tudi državljansko nepokorščino?
Bomo. Tega smo se poslužili tudi že v preteklosti, ampak nikakor ne mislimo nepokorščine uporabljati nepremišljeno.
Verhovnik si ne želi, da bi njihova iniciativa dobila politični predznak.
Ponudbe za sodelovanje prihajajo tudi od političnih strank. Odprti smo za vsako sodelovanje, ki prinaša širšo družbeno korist. Za zdaj še nismo doživeli poskusa sovražnega prevzema.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov